Cipras: Grčija je posojilodajalcem predložila realističen reformni načrt

Grčija je sinoči po besedah premierja Aleksisa Ciprasa mednarodnim posojilodajalcem predložila “realističen” reformni načrt, s katerim jih želijo prepričati, da sprostijo nova finančna sredstva, ki bi preprečila bankrot države.

PARIZ, ATENE> S “celovitim” predlogom reform želi grška vlada državo pripeljati iz recesije in končati več let trajajočo krizo.

Aleksis Cipras danes ni želel govoriti o podrobnostih predlaganih reform, medtem pa se širijo špekulacije, da so mednarodni posojilodajalci Grčiji po štirih mesecih pogajanj postavili ultimat, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Še v ponedeljek je sicer grški premier ocenil, da posojilodajalci vztrajajo pri “absurdnih” reformah, zaradi česar prihaja do zastojev v pogajanjih. Posojilodajalci namreč od Grčije zahtevajo strožje reforme, medtem ko vlada ne pristaja na vnovično zniževanje pokojnin in plač. Cipras je pred volitvami Grkom obljubil konec zategovanja pasu.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je danes dopoldne dejal, da je bil v pogajanjih z Grčijo dosežen “resen napredek”, vendar pogajalci še niso končali z delom.

Komisija ni želela neposredno potrditi Ciprasove izjave, da je Grčija predstavila reformni načrt, vir blizu grški vladi pa je za AFP dejal, da je Grčija pripravila predlog dogovora na 46 straneh.

V komisiji sicer pozdravljajo izmenjavo dokumentov med Grčijo in mednarodnimi upniki, “vendar pa je še prezgodaj, da bi govorili o dogovoru”, s katerim bi sprostili novo tranšo pomoči, je poudarila tiskovna predstavnica komisije Annika Breithardt.

Grčija ima v že dogovorjenem programu pomoči z EU in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) še 7,2 milijarde dolarjev, a jih mednarodni posojilodajalci ne želijo izplačati, dokler se grška vlada ne zaveže k reformam. Do petka mora sicer Grčija IMF vrniti 300 milijonov evrov, do konca junija pa tej ustanovi skupno poravnati za 1,6 milijarde evrov obveznosti.

Predsednika IMF in Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde in Mario Draghi sta se sicer v ponedeljek zvečer nepričakovano pridružila nemški kanclerki Angeli Merkel, francoskemu predsedniku Francoisu Hollandu in predsedniku Evropske komisije Jean-Claudeu Junckerju na pogovoru v Berlinu o dolžniški krizi Grčije. Po poročanju nemškega dnevnika Die Welt je bil namen pogovora priprava končnega predloga za Atene.

STA

---