Cerar, Faymann in Milanović v torek v Opatiji o skupnem nastopu v EU

V torek bo hrvaški premier Zoran Milanović v Opatiji na tristranskem srečanju o sodelovanju med državami gostil kolega iz Slovenije in Avstrije, Mira Cerarja in Wernerja Faymanna. Kot je napovedano, bodo govorili predvsem o investicijskih načrtih Evropske komisije. Milanović in Cerar naj bi se dotaknila tudi vprašanja Ljubljanske banke.

Miro Cerar Foto: STA
Miro Cerar Foto: STA

ZAGREB > Gre za tretjo konferenco v okvirju tovrstne trilaterale, ki se je začela avgusta 2013 v Gradcu, nekaj več kot mesec dni po vstopu Hrvaške v EU, nadaljevala pa se je junija na Brdu pri Kranju.

Namen rednih srečanj najvišjih predstavnikov treh držav, ki naj bi potekala približno dvakrat letno, je oblikovanje idej za skupen nastop v EU in tudi krepitev medsebojnih odnosov, predvsem ekonomskih. V Gradcu in na Brdu pri Kranju so se zavzeli za skupen boj proti brezposelnosti, za gospodarsko rast in demokratično Evropo.

Torkovo srečanje treh premierjev v Opatiji bo potekalo v popoldanskih urah. Nekaj pred 16. uro bo predvidoma novinarska konferenca predsednikov treh vlad.

Slovenski premier Miro Cerar se bo prvič srečal z Zoranom Milanovićem in Wernerjem Faymannom, ki sta bila udeleženca obeh dosedanjih srečanj, na katerih je slovensko stran zastopala prejšnja predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. V Opatiji bo tudi prvi Cerarjev uradni obisk na Hrvaškem.

V kabinetu predsednika slovenske vlade so napovedali, da bodo premierji govorili predvsem o temah, “ki jih bodo skupaj podprli na decembrskem zasedanju Evropskega sveta”, tudi o investicijskem načrtu predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Premierji se bodo pogovarjali tudi o Zahodnem Balkanu.

Hrvaški mediji dodajajo, da bodo na mizi tudi ukrajinska kriza in posledice ruskih sankcij. Na srečanju na Brdu pri Kranju je bilo veliko govora o energetiki, posebej o plinovodu Južni tok, ki ga je medtem Moskva očitno dokončno opustila.

Na Hrvaškem ne izključujejo možnosti, da bosta Milanović in Cerar govorila tudi o sporu glede Ljubljanske banke.

Slovenski premier je v nedeljo za zagrebški Večernji list povedal, da Slovenija ne more biti odgovorna za vse dolgove Ljubljanske banke. Pojasnil je, da dolgovi hrvaških podjetij do slovenske banke občutno presegajo dolgove banke do deviznih varčevalcev. Omenil je tudi “ustrezna pravna sredstva”, če dogovor s Hrvaško ne bo dosežen. Medtem se na hrvaških sodiščih še naprej nadaljujejo postopki proti LB in NLB glede prenesenih deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev.

Hrvaška je lani sprožila tudi pobudo, da bi diplomatsko trilateralo med Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo, ki poteka na ravni političnih direktorjev in namestnikov ministrov dvignili na raven zunanjih ministrov ter pripravljali skupne projekte v Evropski uniji in regiji.

STA


Najbolj brano