Bulčeva: Nova priložnost za drugi tir bo razpis leta 2018

Nova priložnost za slovenski projekt drugi tir, ki se na pravkar zagnan drugi razpis v okviru instrumenta za povezovanje Evrope ne bo prijavil, bo razpis leta 2018. Na ta razpis se, kot so me obvestili, namerava prijaviti tudi drugi tir, je danes v Bruslju povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

BRUSELJ > Evropska komisija je te dni sprožila drugi razpis v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) v vrednosti 7,6 milijarde evrov. Rok za prijavo je 16. februar.

V splošnem delu razpisa v vrednosti 1,1 milijarde evrov, za katere se lahko potegujejo vse članice, je poudarek na novih tehnologijah, digitalizaciji in inovacijah ter tako ni prostora za velike infrastrukturne projekte, kot je drugi tir, je pojasnila Violeta Bulc.

V drugem delu razpisa v vrednosti 6,5 milijarde, namenjenega petnajstim kohezijskih članicam, tudi Sloveniji, pa ima po komisarkinih besedah vsaka država svojo ovojnico.

Slovenske oblasti so se po navedbah Bulčeve odločile, da preostali denar iz te ovojnice porabijo za manjše infrastrukturne projekte, saj je ta celotna vsota v finančni konstrukciji drugega tira premajhna, da bi lahko odigrala pomembno vlogo.

Nove priložnosti v okviru instrumenta CEF za infrastrukturne projekte bo leta 2018, ko bodo združili ostanke vseh ovojnic v eno samo ovojnico. Na ta razpis se namerava, kot so me obvestili, prijaviti tudi drugi tir, je pojasnila Bulčeva.

Ob tem je komisarka danes v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju izpostavila vse večji pomen zasebno-javnih partnerstev.

Komisija po njenih besedah spodbuja članice in lastnike projektov, naj povežejo različne vire financiranja, na primer kohezijska sredstva oziroma CEF, in to nadgradijo z vzvodi v okviru evropskega sklada za strateške naložbe.

Projekti, kot je drugi tir in podobni, se za to po besedah Bulčeve že zanimajo. Pri tem jim je na voljo tudi novo svetovalno vozlišče, ki nudi tehnično pomoč za dobro pripravo projekta, kar je po komisarkinih navedbah začel uporabljati tudi drugi tir.

Bulčeva ob tem izpostavlja tudi evropski interes za gradnjo drugega tira. Evropski interes je, da zaživi celoten koridor od Jadrana do Baltika in slovenski del je sklepni del za dostop do severnojadranskih pristanišč, kar je izjemno pomembno za Madžarsko, Slovaško, Češko in južno Poljsko.

Pri tem je komisarka spomnila, da je že pred časom pozvala vsa severnojadranska pristanišča, da se povežejo in začnejo skupaj nastopati na azijskem trgu, ki ga sodelovanje z njimi zelo zanima.

V ospredju pozornosti pri vzpostavljanju javno-zasebnih partnerstev so po besedah Bulčeve pokojninski in zavarovalniški skladi, ki jih močno želijo pritegniti k sodelovanju, saj je potencial ogromen.

Celotna potreba EU v infrastrukturi do leta 2050 je 1100 milijard evrov, samo pokojninski in zavarovalniški skladi pa imajo neplasiranega denarja približno 6500 milijard evrov, je ponazorila komisarka.

Ključni problem pri potencialnih investitorjih je pomanjkanje dobrih projektov, je izpostavila. Evropa potrebuje po njenem prepričanju tudi več poguma, saj je bila doslej pri prometnih projektih zelo zadržana do zasebnega kapitala.

Pomemben primer investicije v prometnem sektorju, kjer so se povezali zasebni in javni partnerji ter evropski sklad za strateške naložbe, je po besedah Bulčeve pristanišče v Calaisu.

Trg je po njenih besedah treba spodbuditi, da bo odprt za javno-zasebna partnerstva, trenutno je preveč odpora, zlasti v srednjem in vzhodnem delu Evrope. “Evropska infrastruktura se brez zasebnega kapitala ne bo pobrala, ne bo konkurenčna,” opozarja Bulčeva.

Enako velja po njenih besedah za Slovenijo, kjer je sicer v zadnjih mesecih opaziti izjemno aktivnost, kar je zelo spodbudno.

STA

---