Bruselj v sredo s predlogi za reformo evropskega azilnega sistema

Evropska komisija bo v sredo razgrnila dolgo pričakovane predloge za reformo evropskega azilnega sistema. Medtem se nadaljuje dvosmerni proces vračanja nezakonitih migrantov z grških otokov v Turčijo in preseljevanja sirskih beguncev iz Turčije v članice EU.

Grčija, ključna vstopna članica prebežnikov, je zaradi sistemskih pomanjkljivosti pri obravnavi beguncev že nekaj let 
izvzeta iz uveljavljanja dublinske uredbe. Foto: Ana Cukijati
Grčija, ključna vstopna članica prebežnikov, je zaradi sistemskih pomanjkljivosti pri obravnavi beguncev že nekaj let izvzeta iz uveljavljanja dublinske uredbe. Foto: Ana Cukijati

BRUSELJ > V Turčijo so doslej vrnili dva Sirca, iz Turčije v unijo pa so jih preselili 74.

Komisija bi morala po prvotnih načrtih predloge za reformo nedelujočega evropskega azilnega sistema predstaviti sredi marca, a jih je preložila na april. Tudi v sredo sicer še ni pričakovati zakonodajnih predlogov.

Nov migracijski sveženj, imenovan sveženj o pametnih mejah, bo vključeval tri elemente: sporočilo o prihodnosti evropskega azilnega sistema, sporočilo o vlogi informacijskih sistemov ter osvežen predlog za posodobitev nadzora nad vstopanjem v unijo in izstopanjem iz nje.

Upravljanje zunanje meje, nov predlog vstopnega in izstopnega sistema

Sporočilo o prihodnosti azilnega sistema bo vključevalo možnosti za izboljšanje ureditve obravnave prošenj za azil v članicah unije ter za uskladitev azilnih postopkov in ukrepov za okrepitev zakonitih migracij, je pojasnil glavni govorec komisije Margaritis Schinas.

Drugo sporočilo bo izhodišče za razpravo o prispevku informacijskih sistemov h krepitvi upravljanja zunanje meje in notranje varnosti, osvežen predlog vstopnega in izstopnega sistema pa naj bi posodobil upravljanje zunanje meje z izboljšanjem učinkovitosti nadzora.

Evropska azilna politika je v glavnem opredeljena z dublinskim sistemom, ki vključuje dublinsko uredbo, po kateri je za obravnavo prošenj za azil pristojna vstopna članica, ter uredbo o evropskem sistemu za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil in nezakonitih priseljencev Eurodac.

Temelj dublinskega sistema je bil postavljen leta 1990 s podpisom dublinske konvencije, ki je začela veljati leta 1997. Leta 2003 jo je nasledila druga dublinska uredba, to pa julija 2013 tretja dublinska uredba.

Evropska azilna pravila opredeljuje še vrsta direktiv: direktiva o azilnih postopkih, direktiva o pogojih za sprejem in nastanitev prosilcev za azil, direktiva o pogojih za upravičenost do mednarodne zaščite in direktiva o vračanju.

Azilna pravila ne delujejo

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je marca napovedal, da nameravajo spremeniti načelo obravnave prošnje za azil v prvi vstopni članici ter da naj bi reforma temeljila na solidarnosti in pošteni delitvi bremena med članicami.

Reforma je nujna, saj veljavna azilna pravila ne delujejo. Eden od problemov je tudi to, da je Grčija, ključna vstopna članica prebežnikov, zaradi sistemskih pomanjkljivosti pri obravnavi beguncev že nekaj let izvzeta iz uveljavljanja dublinske uredbe.

Junija se iz Bruslja pričakuje tudi ocena možnosti ponovne uporabe dublinske uredbe za Grčijo, ki je iz uveljavljanja dublinske uredbe izvzeta v skladu z odločitvama Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU iz leta 2011.

V pričakovanju predlogov za izboljšanje evropskega azilnega sistema že drugi dan poteka dvosmerni proces vračanja nezakonitih migrantov z grških otokov v Turčijo in preseljevanja sirskih beguncev iz Turčije v članice unije.

V ponedeljek so z grških otokov v Turčijo vrnili 202 prebežnika, med katerima sta bila dva Sirca, ki nista izrazila želje, da bi zaprosila za azil v EU, so danes pojasnili v komisiji. Informacij o tem, koliko ljudi je bilo vrnjenih danes, pa niso posredovali.

Potem ko so v ponedeljek iz Turčije v EU preselili 43 sirskih beguncev, od tega 32 v Nemčijo in 11 na Finsko, so jih danes po navedbah komisije preselili še 31 na Nizozemsko.

STA


Najbolj brano