Bruselj razgrnil načrte za partnerstvo z afriškimi državami na področju migracij

Evropska komisija je danes predstavila načrte za nov okvir partnerskega sodelovanja s ključnimi tretjimi državami, predvsem afriškimi, ki med drugim predvideva finančne spodbude in osredotočeno delovanje EU v teh državah s ciljem boljšega upravljanja migracij.

STRASBOURG > Komisija pri tem države članice poziva k sodelovanju in prispevku, tudi finančnem.

Evropska komisija želi s ključnimi tretjimi državami izvora migracij kot tudi tranzitnimi državami oblikovati partnerstva po meri, in sicer s pomočjo politik in instrumentov, ki so na voljo v EU.

Med kratkoročnimi cilji, ki jih zasleduje predstavljeni predlog, je zmanjšanje števila žrtev med migranti v Sredozemlju, pospešitev procesa vračanja oseb, odvračanje beguncev in migrantov od nevarne poti, dolgoročno pa pomoč tretjim državam pri izboljšanju življenjskih pogojev ljudi in s tem odpravljanje vzrokov nezakonitih migracij, so zapisali v danes objavljenem sporočilu komisije.

Komisija namerava v sodelovanju s partnerskimi državami tudi izboljšati zakonodajni in institucionalni okvir za migracije ter povečati zmogljivosti za upravljanje meja in migracij. S finančno in razvojno pomočjo namerava okrepiti izgradnjo lokalnih zmogljivosti, nadzor meja, azilne postopke, preprečevanje tihotapljenja in prizadevanja za ponovno vključitev ljudi.

Dobili bodo več denarja

Bistvenega pomena pri tem bo finančna pomoč. Komisija je ob tem napovedala, da bo povišala finančna sredstva za odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih in prisilnih migracij.

Načrt predvideva uporabo vrste kratkoročnih in dolgoročnih finančnih pobud in instrumentov pri soočanju z migracijskimi izzivi.

Kratkoročno naj bi skrbniški sklad za Afriko okrepili z dodatno milijarde evrov. Od tega bi šlo 500 milijonov evrov iz rezerve evropskega razvojnega sklada, 500 milijonov pa bi prispevale države članice.

V okviru dolgoročnih načrtov financiranja namerava komisija jeseni predlagati vzpostavitev novega sklada za mobilizacijo naložb v tretjih državah v razvoju. Pri tem se bo zgledovala po Naložbenem načrtu za Evropo, imenovanem tudi Junckerjev načrt.

V skladu z načrtom bi mobilizirali 3,1 milijarde evrov, kar bi spodbudilo naložbe v skupni vrednosti 31 milijard evrov, potencial skupnih naložb pa naj bi znašal 62 milijard evrov. Načrt za zunanje naložbe bo osredotočen na ciljno usmerjeno pomoč za izboljšanje poslovnega okolja v zadevnih državah.

Novo partnerstvo temelji na sodelovanju vseh članic EU, poudarja komisija in jih ob tem poziva k sodelovanju in ustreznem prispevku, tudi v finančnem smislu.

Načrt, ki sta ga pripravila in danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu tudi predstavila prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, predvideva sklenitev partnerskih dogovorov z nekaterimi afriškimi državami ter Libanonom in Jordanijo.

Dogovori s Tunizijo, Nigerijo, Senegalom ...

Med afriškimi državami si bo Evropska komisija prizadevala za prednostne dogovore s Tunizijo, Nigerijo, Senegalom, Malijem, Nigrom, Etiopijo in Libijo.

“Nesprejemljivo je, da ljudje umirajo v Sredozemskem morju, in če želimo temu narediti konec in urediti migracijske tokove, moramo ponovno premisliti, kako EU in njene članice združujejo napore za sodelovanje s tretjimi državami,” je dejal Timmermans.

Po besedah Mogherinijeve je EU pripravljena povečati finančno in operativno podporo ter vlagati v dolgoročni gospodarski in socialni razvoj v partnerskih tretjih državah ter tako izboljšati življenjske razmere in odpraviti dejavnike, ki spodbujajo preseljevanje.

“Naša naloga in interes sta, da se ljudem zagotovijo možnosti in sredstva za varno in dostojno življenje. To odgovornost si Evropa deli s preostalim svetom. Uspe nam lahko le, če bomo sodelovali,” je poudarila.

V razpravi, ki je sledila njuni predstavitvi v Evropskem parlamentu, so spregovorili tudi vodje političnih skupin in nekateri poslanci, ki so sicer pozdravili načrte komisije o partnerskem sodelovanju z afriškimi državami, a hkrati opozorili, da to ne more temeljiti zgolj na migracijah.

Dve plati medalje

Vodja največje poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je dejal, da sta pri vsaki stvari dve plati medalje. Na eni strani je želja preprečiti izgubo življenj med migranti na morju, po drugi strani pa je treba Evropo zaščititi pred pritokom novih migrantov.

Dogovor med EU in Turčijo je sicer lahko zgled za to, vendar ga “ne moremo enostavno kopirati”, je opozoril. Potrebni so individualni pristopi za vsako državo. Pri tem je tudi izrazil razočaranje, ker države članice niso izpolnile zavez, ki so jih dale novembra lani na vrhu EU in Afrike na Malti.

EU je v Valletti zagnala skrbniški sklad za Afriko, v katerem je 1,8 milijarde evrov iz evropskega proračuna. Enak znesek naj bi prispevale članice, ki pa so doslej vplačale le približno 80 milijonov evrov. Slovenija je doslej vanj vplačala 50.000 evrov.

Vodja socialistov in demokratov (S&D) Gianni Pitella je menil, da je Afrika partner Evrope in da brez nje ne moremo upravljati migracij ali se boriti proti terorizmu. Pri tem je izpostavil finančni vidik pomoči in prav tako države članice pozval, naj prispevajo svoj del.

Dogovori z afriškimi državami ne morejo temeljiti zgolj na migracijah, pač pa morajo vključevati pravo zavezništvo in predvsem gospodarsko sodelovanje, je še poudaril.

STA

---