Bruselj predlaga evropsko mejno in obalno stražo

Evropska komisija je danes predlagala sveženj ukrepov za boljši nadzor zunanje meje EU in s tem za obvarovanje schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah. Ključen je predlog za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže s pravico do posredovanja na problematičnem delu zunanje meje brez povabila zadevne članice.

BRUSELJ > Že 1,5 milijona ljudi je letos nezakonito vstopilo v unijo, kar je dvakrat toliko kot v minulih petih letih in jasno razkriva velik neuspeh pri zaščiti zunanje meje, je ob predstavitvi svežnja poudaril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans.

Sistem evropske mejne in obalne straže bo sestavljen iz nove evropske agencije za mejno in obalno stražo ter nacionalnih organov. Predlog komisije predvideva, da bo moralo biti vselej na voljo 1500 varuhov meje, ki jih bo mogoče namestiti v treh dneh.

V skrajnem primeru, če bi bil ogrožen schengen, naj bi imela nova agencija pravico do posredovanja v članici, ki ne bi bila sposobna sama rešiti težav na svoji zunanji meji, tudi brez njenega povabila.

Kaj če članica ne želi sodelovati v operaciji?

Ta predlog, ki ga v Bruslju opisujejo z izrazi “jedrsko orožje”, največji prenos suverenosti po evru in zadnji poskus rešitve schengna, je zlasti odziv na ravnanje Grčije, ki kljub številnim pozivom evropskih partnerjev dolgo ni želela zaprositi za uporabo Frontexovih sil za hitro posredovanje na svoji zunanji meji.

Predlog že dviga obrvi, saj ni jasno, kako naj bi deloval v praksi. Na vprašanje, kaj če zadevna članica ne želi sodelovati v operaciji, viri pri komisiji odgovarjajo, da je sodelovanje pač obvezno in da lahko komisija v primeru kršitve sproži pravni postopek.

Sporen je tudi predlagan način odločanja. Da bi olajšal sprejetje sporne nove zakonodaje, Bruselj predlaga odločanje v sklopu komitologije, torej v odboru pod okriljem komisije, v katerem so sicer strokovnjaki članic, a Svet EU v postopek ni vključen.

“Da, ta predlog vključuje občutljive dele. Članice se bodo morale odreči delu suverenosti,” je priznal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Večja vloga pri vračanju nezakonitih migrantov

Nova agencija bo imela tudi močnejšo vlogo pri vračanju nezakonitih migrantov, kot jih ima sedaj agencija za zunanje meje Frontex, saj bo lahko med drugim neposredno sprožila operacije vračanja. Za učinkovitejše vračanje komisija predlaga tudi enotni evropski potovalni dokument.

Prav tako bo imela nova agencija pristojnosti za izvajanje skupnih operacij s tretjimi državami ter nalogo spremljanja in nadzora migracijskih tokov.

Komisija je danes predlagala tudi ciljne spremembe schengenskega zakonika za uvedbo obveznega sistematičnega nadzora vseh potnikov, ki vstopajo v schengen ali izstopajo iz njega, tudi Evropejcev, ki sicer uživajo pravico do prostega gibanja v schengnu.

Poleg rednega preverjanja potnih listin to pomeni tudi preverjanje v podatkovnih zbirkah, kot je schengenski informacijski sistem, ali oseba pomeni grožnjo javnemu redu in notranji varnosti.

Sveženj vključuje tudi priporočilo za shemo prostovoljnega in humanitarnega sprejema sirskih beguncev iz Turčije v EU v primeru zmanjšanja migracijskega toka iz Turčije v Evropo.

Komisija je objavila tudi poročilo o napredku pri izvajanju evropskega načrta za razporeditev beguncev iz Italije in Grčije v druge članice unije ter vzpostavljanja območij za obravnavo beguncev, imenovanih hotspoti.

Švedski eno leto ne bo treba sprejemati beguncev v okviru prerazporeditev

V poročilu ugotavlja, da načrt razporeditve beguncev iz Grčije in Italije poteka prepočasi, a da je opaziti izboljšave. Iz Grčije so doslej prerazporedili le 64 beguncev, iz Italije pa 144, medtem ko so se članice zavezale, da jih bodo v dveh letih prerazporedile 160.000.

Sveženj vključuje tudi poročilo o napredku pri uresničevanju migracijskih zavez na zahodnobalkanski migracijski poti. V primeru Slovenije komisija na primer ugotavlja, da pri upravljanju meje pomaga 200 policistov iz drugih članic, kar je le polovica od predvidenih 400.

Prav tako je komisija danes objavila začasno, enoletno opustitev obveznosti Švedske v okviru načrta za razporeditev beguncev znotraj unije zaradi izjemnega porasta števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki so izčrpali zmogljivosti države.

Število prošenj za mednarodno zaščito na Švedskem se je na letni ravni povečalo za 60 odstotkov, od avgusta do septembra letos se je podvojilo, nato pa oktobra povečalo še za 60 odstotkov, so odločitev pojasnili v komisiji.

STA

---