Bruselj objavil zadnji seznam predlaganih ukrepov za Grčijo

Evropska komisija je danes “v interesu preglednosti in informiranosti grških državljanov” objavila zadnji seznam predlaganih ukrepov posojilodajalcev za Grčijo. V Bruslju poudarjajo, da seznam upošteva grške predloge in da je bil cilj v soboto najti celovit dogovor, ki bi vključeval tako nadaljnjo pomoč kot ukrepe za vzdržnost javnega dolga.

BRUSELJ > Seznam reformnih in javnofinančnih ukrepov z minulega petka po pojasnilih Bruslja predstavlja usklajeni predlog Evropska komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada, upošteva pa tudi predloge grške vlade iz minulih tednov.

V Bruslju pravijo, da so o teh predlogih v pričakovanju sobotnega zasedanja finančnih ministrov območja evra potekali pogovori med Grčijo in posojilodajalci. Razumevanje vseh, tako komisija, je bilo, da naj bi na evroskupini prišlo do celovitega dogovora tako o ukrepih kot na drugi strani o podaljšanju programa pomoči, neuradno za 15,5 milijarde evrov za obdobje petih mesecev, in tudi o “vzdržnosti grškega javnega dolga”.

Reprogramiranje ali delni odpis javnega dolga

Prav ta zadnja formulacija, pod katero se razumejo ukrepi za reprogramiranje ali celo delni odpis javnega dolga, je največja želja grških oblasti, ki opozarjajo, da je grški javni dolg v višini približno 180 odstotkov BDP nevzdržen in državi ne omogoča normalne finančne in gospodarske prihodnosti. Za zdaj prav veliko javno izražene pripravljenosti na strani upnikov, predvsem evrskih držav in ECB, do teh zahtev ni bilo, a neuradno se je ves čas govorilo, da bo do takšnega koraka enkrat moralo priti.

Ponudba Grčiji je vsebovala še poseben sveženj v pomoč Grčiji pri črpanju 35 milijard evrov evropskih sredstev za pospešitev gospodarske rasti in naložb.

“Vendar pa nismo mogli zaključiti pogajanj ne o zadnji različici seznama ukrepov ne o celovitem finančnem dogovoru, saj so se grške oblasti 26. junija zvečer enostransko odločile, da zapustijo pogajanja,” svoje videnje zgodbe še pojasnjujejo v Bruslju.

Seznam ukrepov, ki bi jih morala Grčija izvesti v zameno za podaljšanje programa pomoči, sega od javnofinančnih ukrepov do strukturnih reform ter boja proti korupciji in privatizacije.

Grčija bi tako morala sprejeti rebalans letošnjega proračuna in srednjeročno javnofinančno strategijo do 2019. Do 1. julija letos bi morala prenoviti sistem davka na dodano vrednost, s katerimi naj bi javnofinančne prihodke povečala za okoli en odstotek BDP na leto.

Razširjena davčna osnova, dprava posebne obravnave grških otokov

Poenotila naj bi osnovno stopnjo davka pri 23 odstotkih, ta pa bi vključevala tudi gostinske storitve, ki so do zdaj uživale znižano stopnjo davka. Ta bi v višini 13 odstotkov po novem veljala za osnovna živila, hotelske storitve, energijo in vodo, še nižja šestodstotna stopnja pa bi veljala za zdravila, knjige in gledališke vstopnice. Poleg tega bi morala grška vlada poenostaviti ureditev in razširiti davčno osnovo ter odpraviti posebno obravnavo grških otokov.

Posojilodajalci so dopustili tudi revizijo sprememb ob koncu 2016, če bi se izkazalo, da lahko Grčija ustrezne javnofinančne prihodke zagotovi tudi z bojem proti sivi ekonomiji in davčnim utajam. A vsak popravek bi moral biti usklajen z upniki.

Grčija bi morala na davčnem področju med drugim še dvigniti stopnjo davka od dohodka podjetij s 26 na 28 odstotkov, uvesti davek na televizijske oglase, podaljšati veljavnost davka na luksuzna plovila in zvišati davčno stopnjo z 10 na 13 odstotkov, odpraviti subvencije za kmete pri plačevanju trošarine za nafto in prepoloviti subvencije za kurilno olje, prenoviti neučinkovito davčno zakonodajo in sistem javnofinančnega nadzora ter dodatne prihodke zagotoviti tudi skozi prodajo televizijskih licenc in telekomunikacijskih frekvenc.

Sporna pokojninska reforma

Ukrepe so upniki pričakovali še v zdravstvu in pri socialnih transferjih, omenja pa se tudi zmanjšanje zgornje meje za obrambne izdatke za 400 milijonov evrov. Grčija velja za eno od redkih članic zveze Nato, ki v deležu od BDP za obrambo letno porabi več kot dva odstotka.

Tu je še pokojninska reforma, ki je veljala za eno bolj spornih točk v pogajanjih. Upniki so želeli, da Grčija zmanjša obseg predčasnih upokojitev, upokojitveno starost z nekaj izjemami postopno dvigne na 67 let oziroma 62 let ob izpolnjenih 40 letih pokojninske dobe ter uvede še več drugih sprememb v pokojninskem sistemu, ki naj bi bil dolgoročno nevzdržen.

Seznam vsebuje še dodatne ukrepe na področju javne uprave, kjer je Grčija v zadnjih letih sicer temeljito oklestila plače, a ni uvedla bistvenih strukturnih sprememb za njegovo večjo učinkovitost. Okrepiti bi morala tudi boj proti korupciji, izboljšati nekatere vidike sodnega sistema ter dodatno okrepiti nadzor in kakovost grške statistike. Posebno poglavje je namenjeno do zdaj neučinkovitemu sistemu pobiranja davkov, kjer je eden od ključnih ukrepov oblikovanje neodvisne davčne oziroma finančne uprave.

Ukrepi so še na področjih izboljšanje poslovnega okolja, trga dela, finančnega sistema in insolvenčne zakonodaje ter na koncu še na področju privatizacije. Grčija je do zdaj izvedla le malo privatizacij, upniki pa od nje pričakujejo konkretne načrte za prodajo državnih naložb, tudi med drugim v pirejskem in solunskem pristanišču.

STA

---