Bruselj načrtuje vzpostavitev stalnih sil za nadzor zunanjih meja EU

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev stalnih sil za nadzor zunanjih meja Evropske unije, ki bi lahko nadzor izvajale tudi ob morebitnem nasprotovanju prizadete države, danes poroča Financial Times (FT). Če bo to zaživelo, bo to največji prenos suverenosti na skupnost po uvedbi evra, navaja britanski časnik.

BRUSELJ, LONDON> Evropska komisija naj bi prihodnji teden razkrila načrt za resnejše soočanje z begunsko krizo, glavni del predvidenih ukrepov pa naj bi bila zamenjava sedanjih sil agencije Frontex s stalnimi silami za nadzor zunanjih meja povezave.

Vzpostavili naj bi tudi skupno obalno stražo, glavno besedo pri uporabi teh sil pa naj bi imela Evropska komisija, navaja FT, ki je prišel do določenih dokumentov, načrte pa so časniku potrdili tudi uradniki EU.

FT še navaja, da gre za vzpostavljanje skupnega varovanja zunanjih meja, kot to zahtevata Berlin in Pariz in gre v bistvu za zadnji poskus za rešitev schengenskega območja.

Brez pravice veta

Ideja o vzpostavitvi skupnih sil za nadzor zunanjih meja EU je sicer stara že več kot 15 let, vendar pa članice nikoli niso dosegle večjega soglasja, da bi skupnosti poverile nacionalne pristojnosti za nadzor svojih meja - enega glavnih atributov suverenosti države. Grčija je na primer šele pred kratkim pristala na to, da na pomoč za nadzor svojih meja sprejme policiste iz drugih članic EU.

Glede na načrte, o katerih poroča FT, bi imela končna pooblastila za nameščanje sil na posamezne odseke zunanje meje EU Evropska komisija, delovala pa naj bi po priporočilih upravnega odbora evropskih sil za nadzor meja in obalne straže, ki naj bi ga vzpostavili.

Odločitve bi veljale tudi za države, ki niso članice EU, a so članice schengenskega območja, kot je na primer Norveška. Članice bi se o načrtovanih ukrepih lahko posvetovale, ne bi pa imele pravice veta, da bi enostransko lahko preprečile namestitev teh mejnih sil.

Tudi evropski komisar, pristojen za migracije, Dimitris Avramopulos je za FT potrdil, da bi bila vzpostavitev evropskih sil za nadzor meja in obalne straže pot “za zavarovanje in okrepitev schengna”.

Avramopulos je danes na konferenci o varnosti v Sredozemlju v Rimu dejal, da EU za zajezitev migracij potrebuje nekaj celovitejšega in bolj strukturiranega, ker da nacionalne oblasti niso bile pripravljene na tako veliko število prosilcev za azil.

Sile bi štele približno 1000 pripadnikov

Nove sile bi ščitile zunanje meje EU, migrantom ponujale podporo ter izvajale iskalne in reševalne operacije, je povedal komisar in dodal, da bi sile štele približno 1000 pripadnikov, ki bi lahko posredovali, ko nacionalne oblasti ne bi mogle.

Sile bi tesno sodelovale z načrtovanimi evropskimi sprejemnimi centri oziroma hotspotsi, ki jih nameravajo vzpostaviti v Grčiji in na jugu Italije za zagotovitev celovitejše identifikacije, registracije in obravnave migrantov, ki bi prihajali v Evropo, je pojasnil Avramopulos po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. “Nihče ne bi mogel priti na ozemlje EU, brez da bi pristal na spoštovanje pravil naše unije,” je dodal komisar.

Predlog, o katerem naj bi razpravljali na vrhu voditeljev EU naslednji četrtek in petek, pa bo verjetno naletel na neodobravanje nekaterih članic, ki nasprotujejo prenosu tovrstnih pristojnosti na EU, prav tako pa bo potreboval blagoslov Evropskega parlamenta in nacionalnih vlad. “Svet EU bo moral sprejeti odločitev. Menimo, da je treba narediti korak naprej in imeti več Evrope, da se ta problem reši,” je še povedal Avramopulos.

Sedanja agencija za nadzor zunanjih meja Frontex ima težave z mandatom, ker lahko le “usklajuje” varovanje meja, ne more pa uveljavljati ukrepov z to. To se je kot težava pokazalo tudi pri reševanju sedanje migrantske krize, saj agencija ni mogla samostojno nabavljati lastne opreme ali neposredno napotiti policistov tja, kjer bi bili najbolj potrebni. Zanašati se je morala le na obljube držav članic, ki pa se pogosto niso izpolnile, še navaja FT.

STA

---