Bruselj: Grčija resno zanemarja obveznosti na zunanji meji EU

EU krepi pritisk na Grčijo. Evropska komisija je danes sprejela osnutek tajnega poročila, v katerem ugotavlja, da Grčija resno zanemarja obveznosti pri nadzoru zunanje meje unije, je danes v Bruslju povedal podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, ki je poročal o poteku rednega tedenskega kolegija komisarjev.

Lesobos lani poleti. Foto: Ana Cukijati
Lesobos lani poleti. Foto: Ana Cukijati

BRUSELJ > Osnutek poročila, pripravljen na podlagi novembrske ocene stanja na grško-turški meji na kopnem in na nekaterih otokih, kaže na resne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanje meje unije, ki jih morajo grške oblasti odpraviti, je pojasnil Valdis Dombrovskis.

Izpostavil je pomanjkljivosti pri sprejemu in registraciji migrantov ter pri izvajanju načrta za premestitev beguncev znotraj unije in vračanju nezakonitih migrantov. Grčija na primer ne vključuje sistematično prstnih odtisov v evropsko zbirko Eurodac.

Naslednji korak je potrditev osnutka poročila o izvajanju schengenskih pravil na podlagi novembrske evalvacije grške meje v okviru schengenskega evalvacijskega odbora. Ta naj bi po neuradnih informacijah o tem odločal 2. ali 3. februarja.

Potrditev poročila o izvajanju schengenskih pravil na grški zunanji meji je sicer prvi korak v štiristopenjskem procesu in še ne pomeni sprožitve 26. člena schengenskega zakonika, ob tem izpostavljajo v Bruslju.

26. člen omogoča do dveletni nadzor v schengenski članici

Če bodo članice poročilo potrdile, bo komisija na drugi stopnji procesa pripravila priporočila za ukrepanje Grčije za odpravo pomanjkljivosti, ki jih morajo s kvalificirano večino potrditi članice.

Grčija bo imela nato na tretji stopnji procesa tri mesece časa, da pomanjkljivosti odpravi. Sledilo bo dodatno preverjanje schengenskih evalvacijskih skupin, ki jih sestavljajo strokovnjaki komisije in članic.

Če bodo ocenjevalne skupine ugotovile, da Grčija resnih pomanjkljivosti ni odpravila, lahko komisija na četrti stopnji procesa predlaga uporabo skrajne možnosti nadzora v schengnu - sprožitev 26. člena schengenskega zakonika.

V skladu s 26. členom je mogoče uvesti do dveletni nadzor v eni ali več schengenskih članicah, na delu ali celotni notranji meji. Nadzor je mogoče uvesti na predlog komisije, če ga potrdijo članice s kvalificirano večino.

Nadzor na notranjih mejah v schengnu, kjer je sicer mogoče potovati brez sistematičnega preverjanja potnih listin, je sicer mogoče uvesti v treh primerih.

Članice ga lahko enostransko uvedejo v primeru nenadne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti za največ dva meseca (po 25. členu) ter v primeru predvidenih dogodkov, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost, za največ šest mesecev (po 23. in 24. členu).

Nemčija in Avstrija, ki sta septembra prvi uvedli začasni nadzor na notranjih mejah, sta najprej izkoristili prvo možnost, nato pa še drugo, ki se izteče sredi maja.

Mini schengen?

Za podaljšanje nadzora v skladu s schengenskimi pravili jima tako preostane le še skrajna možnost, ki je ne more uvesti članica sama, temveč je to mogoče storiti le v evropskem okviru z uporabo 26. člena.

Ker traja proces, ki lahko privede do uporabe te skrajne možnosti nadzora v schengnu, najmanj tri mesece, ga je bilo treba sprožiti dovolj hitro. To so storili notranji ministri unije v ponedeljek s pozivom komisiji, naj pripravi podlago za uporabo 26. člena.

Ob tem v Bruslju neuradno poudarjajo, da lahko uvedbo nadzora po 26. členu predlagajo ne le za članice, ki so pred tem že izkoristile vse druge možnosti nadzora v skladu s schengenskimi pravili, temveč za vse schengenske države, na primer tudi za Slovenijo.

26. člen dviga prah, saj ga nekateri tolmačijo kot začasno izključitev Grčije iz schengenskega območja ali kot vzpostavitev mini schengna, odvisno od tega, v kakšnem obsegu bi ga uporabili.

V komisiji sicer odločno zavračajo možnost izključitve Grčije iz schengna, češ da bi to pomenilo uvedbo preverjanj potnih listin vsakogar, ki vstopa v schengen iz Grčije, o čemer pa ni govora.

STA


Najbolj brano