Boko Haram - islamisti, ki sejejo grozo po severu Nigerije

Nigerijska islamistična skupina Boko Haram, ki je z valom bombnih napadov, umorov in ugrabitev predvsem na severu Nigerije povzročila pravo opustošenje, si prizadeva za oblikovanje islamske države. Njeni začetki segajo v leto 2002, upor proti vladi pa je začela leta 2009. V začetku meseca naj bi izvedla najbolj krvav napad doslej, poroča BBC.

ABUJA > Boko Haram širi različico islama, v skladu s katero je "haram" oz. prepovedano, da se muslimani udeležujejo kakršnekoli politične ali družbene aktivnosti, povezane z zahodno družbo. To vključuje udeležbo na volitvah, nošnjo majic in hlač ter sekularno izobraževanje. Po njihovem prepričanju Nigerijo vodijo neverniki.

Uradno ime skupine je Jama'atu Ahlis Sunna Lidda'Awati Wal-Jihad, kar v arabščini pomeni "Ljudje zavezani širjenju prerokovega nauka in džihadu". A ker so bile njene dejavnosti v začetku osredotočene na nasprotovanje zahodni izobrazbi, so jo prebivalci mesta Maiduguri na severovzhodu države, v katerem ima skupina svoj sedež, poimenovali Boko Haram. Poenostavljen prevod iz regionalnega jezika hausa pomeni "zahodna izobrazba je prepovedana".

Začetki segajo v leto 2002

Odkar je kalifat Sokoto, ki je obsegal dele današnjega severa Nigerije, Nigra in juga Kameruna, leta 1903 prešel pod nadzor Velike Britanije, se je med nekaterimi muslimani na območju širil odpor proti zahodnemu izobraževanju. Številni še danes ne želijo pošiljati svojih otrok v vladne šole.

V tovrstnem okolju je karizmatičen muslimanski klerik Mohamed Jusuf leta 2002 v Maiduguriju ustanovil Boko Haram. Oblikoval je verski kompleks z mošejo in islamsko šolo, v katero so svoje otroke poslale številne revne muslimanske družine tako iz Nigerije kot iz sosednjih držav.

A zanimanje Boko Harama ni bilo usmerjeno le v izobraževanje. Njegov političen cilj je bil že takrat ustvariti islamsko državo in šola je postala prostor za rekrutiranje džihadistov. Leta 2009 je skupina začela aktiven upor proti vladi - izvedla je niz napadov na policijske postaje in druge vladne stavbe v Maiduguriju.

Sledilo je streljanje po ulicah mesta, ubitih je bilo več sto podpornikov Boko Harama, tisoči prebivalcev so pobegnili iz mesta. Nigerijske varnostne sile so uspele zavzeti sedež skupine in prijeti njenega vodjo Jusufa, ki je bil ubit v policijskem pridržanju. Njegovo truplo so pokazali na državni televiziji in razglasili konec Boko Harama.

Na čelo skupine stopi Abubakar Shekau, skupina se še bolj radikalizira

A skupina je vnovič strnila vrste, tokrat pod novim voditeljem Abubakarjem Shekauom. Po njegovo taktirko je Boko Haram postal še bolj radikalen in okrepil število napadov.

Na začetku so bili zaščitni znak skupine napadi s strelci na motorjih, ki so pobijali policiste, politike in na sploh vse, ki so jih kritizirali, vključno s kleriki drugačnih muslimanskih praks in krščanske pridigarje.

Skupina je poleg tega izvajala tudi nasilnejše napade predvsem na severu in v osrednji Nigeriji - posluževala se je bombnih napadov na cerkve, avtobuse, lokale, vojašnice, policijo in celo sedež ZN v Abuji.

Zaradi zaskrbljenosti v luči vse obsežnejšega nasilja je nigerijski predsednik Goodluck Jonathan maja 2013 razglasil izredne razmere v treh zveznih državah na severu Nigerije, Borno, Yobe in Adamawa.

Središče skupine na severovzhodu Nigerije

Borci Boko Harama prihajajo pretežno iz etnične skupine Kanuri, ki ji v omenjenih treh državah pripada največ prebivalcev. Večina jih ima značilne obrazne brazgotine in skupaj z njihovim značilnim naglasom jezika hausa so prepoznavni vsem ostalim Nigerijcem. Posledično skupina deluje predvsem na severovzhodu Nigerije, kjer jim je tudi najbolj poznan teren.

Vlada je na območju okrepila prisotnost varnostnih sil, zaradi česar so se pripadniki skupine v večini iz Maidugurija zatekli v gozd Sambisa ob meji s Kamerunom. Od tam Boko Haram izvaja napade na vasi, pleni, pobija in zažiga poslopja, s čimer naj bi hoteli med drugim poslati sporočilo podeželskemu prebivalstvu, naj ne sodelujejo z varnostnimi silami.

Svet pretresla ugrabitev 200 deklet v Chiboku

Boko Haram je tudi okrepil kampanjo proti zahodnemu izobraževanju, ki da kvari moralne vrednote muslimanov, še posebej deklet. To je med drugim dokazal z napadom dveh šol za dekleta, v kraju Yobe marca lani in v Chiboku aprila. Iz Chiboka je skupina ugrabila več kot 200 deklet in napovedala, da bo z njimi ravnala kot s sužnjami ter jih prodala za poroko.

V začetku letošnjega leta so nato svet obšla poročila o novem krvavem napadu Boko Harama na severovzhodu države, ki naj bi bil glede na nekatere navedbe celo njihov najbolj krvav doslej. V napadih na mesti Baga in Doron Baga je bilo glede na satelitske posnetke poškodovanih ali uničenih več kot 3700 stavb, ubitih naj bi bilo več sto ljudi.

STA

---