Bojijo se pošasti v obliki plinskega terminala pri Tržiču

“Pošast,” so udeleženci posveta v Nabrežini najpogosteje poimenovali plinski terminal, ki ga namerava zgraditi družba Smart Gas na območju med Tržičem in Devinom.

Udeleženci razgrnitve načrtovanega uplinjevalnika v Tržiču so spraševali tudi, kako bo vplutje plinskih tankerjev, ki zahtevajo varnostno območje, vplivalo na siceršnji ladijski  promet v tržiškem pristanišču
Udeleženci razgrnitve načrtovanega uplinjevalnika v Tržiču so spraševali tudi, kako bo vplutje plinskih tankerjev, ki zahtevajo varnostno območje, vplivalo na siceršnji ladijski promet v tržiškem pristanišču  

NABREŽINA > Da je poletje čas za odpiranje tem, ki vznemirijo občane, dobro vedo tudi pri sosedih. Kljub temu se je v Kamnarski hiši Iga Grudna v Nabrežini zbrala precejšnja množica ljudi, ki so želeli pokazati svoje nestrinjanje z namerami družbe Smart Gas, ki združuje italijanski in tuji kapital.

“Danes smo tu predvsem zato, da poslušamo vaše dvome. V naslednjih dneh bomo nato ugotovili, ali so upravičeni ali ne,” je povedal Maurizio Rozza iz občinske svetniške komisije Devin-Nabrežina.

Zakaj potem ne pijemo plina?

“Pokrajina je bila že uničena, tako z avtocesto kot vodovodom, zdaj pa bomo imeli pred očmi še to pošast,” je razpravo odprl David Peric iz Štivana, predstavniku občine pa natresel kopico vprašanj: Kakšen po videz pokrajine, če bo na obali nekaj sto metrov pomola? Bodo domačini dobili kaj v zameno za to pošast? Bo bo dokončanju tega objekta še vedno veljala Natura 2000?

David Peric: “Pokrajina je bila že uničena, tako z avtocesto kot vodovodom, zdaj pa bomo imeli pred očmi še to pošast.”

To niso bila osamljena vprašanja. Občina Devin-Nabrežina se deloma napaja tudi iz sicer še - tako priznavajo vsi deležniki - neizkoriščenega potenciala turizma. Če bi izpeljali projekt plinovoda, bi to pomenilo hud udarec tej dejavnosti, so zaskrbljeni predstavniki obmejnih vaških skupnosti.

Oster nasprotnik gradnje plinskega terminala je tudi devinski princ Thurn und Taxis, je sporočil njegov predstavnik Luca Marcuzzi.

V dokumentaciji so luknje

Danilo Antoni, urbanist iz Devina, je opozoril na dejstvo, da ima dokumentacija veliko lukenj, v njej je veliko napak in, še več, laži. “Šele ko bodo te nepravilnosti popravili, se lahko naprej pogovarjamo,” je povedal in zahteval iskren dialog.

O umestitvi plinskega terminala se namreč sploh niso posvetovali z javnostjo. “Projekt plinskega terminala ni le v začetni fazi, je že v celoti dorečen. Naprava je narisana do zadnjega vijaka,” je povedal Antoni. Poleg tega krajinski elaborati analizirajo le 500-metrski vplivni pas, ne zajemajo pa širšega območja, kot, denimo, devinski grad, Mitrej in Jamlje. “Za naš prostor, ki smo ga dolžni obvarovati, bi bil ta poseg katastrofalen,” ocenjuje Antoni.

Slovenija o investiciji ne ve nič

Če so se izključene počutili prebivalci, ki živijo slab kilometer od predvidenega plinskega terminala, si predstavljajte začudenje slovenskih okoljevarstvenikov, ko so ugotovili, da na slovenskem ministrstvu o predvideni gradnji ničesar ne vedo. Franc Malečkar je zato spet opozoril, da investitor za oceno o čezmejnih vplivih ni povprašal slovenskega ministrstva. “Naša vlada o plinskem terminalu nič ne ve, ker jih nihče ni obvestil,” je pojasnil in dodal: “Zanima me, ali bo terminal sploh imel čezmejni vpliv ali ne. Slovenski promet bo zaradi prevozov plina po cesti in železnici gotovo obremenjen.”

Danilo Antoni: “Projekt plinskega terminala ni le v začetni fazi, je že v celoti dorečen. Naprava je narisana do zadnjega vijaka.”

Malečkar je še opozoril tudi na vsebnost živega srebra, ki bi se v morju povečalo; morsko dno bi namreč poglobili za več kot deset metrov. “Strokovnjaki, tako italijanski kot slovenski, so si bili enotni, da bi, če bi prišlo do izkopa za terminal, en kilogram ribe vseboval 40 miligramov živega srebra,” je povedal Malečkar.

Vprašanja so padala tudi na račun zvočnega vpliva terminala, povečanega prometa na tem območju in dejstva, da koncesija podjetju poteče konec leta 2015. “Kdo bo nato plačal vse stroške?” so se oglaševali prebivalci.

Kje je slovenščina?

“Na Krasu smo ujetniki, tudi zaradi evropske zaščite Natura 2000. Na zavedamo se, kako nas skušajo prenesti naokoli,” je v slovenskem jeziku pričel govoriti Karlo Grgič in nadaljeval: “To, da občina na tem posvetu ni poskrbela za prevajalca, je nezakonito. Tako kot je nezakonito dejstvo, da dokumentacija ni prevedena v slovenščino.” Sestanek v Nabrežini je zato po njegovem nezakonit in neveljaven. Grgič pa je obljubil, da bodo zaradi neupoštevanja zakonov vložili tožbo.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano