Boj do zadnjega glasu

Kar nekoliko v ozadju vseobsegajoče begunske krize je ostala predvolilna kampanja na Hrvaškem, ki se je iztekla včeraj. Jutri bodo od 7. do 19. ure potekale osme parlamentarne volitve v naši južni sosedi. Izid je izjemno negotov.

Tomislav Karamarko (levo) želi na premierskem stolčku 
zamenjati Zorana Milanovića. Foto: Arhiv Pn
Tomislav Karamarko (levo) želi na premierskem stolčku zamenjati Zorana Milanovića. Foto: Arhiv Pn

ZAGREB > Za zmago se borita desnosredinska Domoljubna koalicija, ki jo vodi HDZ s Tomislavom Karamarkom na čelu, in levosredinska Hrvaška raste pod vodstvom SDP predsednika vlade Zorana Milanovića. V javnomnenjskih raziskavah se je razlika med koalicijama vztrajno zmanjševala, tako da se v zadnjem tednu nihče od resnih poznavalcev političnega dogajanja ne upa z gotovostjo napovedati razpleta, kot pravijo, “najbolj izenačenih volitev v hrvaški zgodovini”.

Hrvaška javna televizija HTV sploh ni predvajala zadnjega volilnega soočenja. Najprej je nanj povabila le pet najmočnejših strank, po protestih in očitkih o nedemokratičnosti ostalih pa je soočenje enostavno odpovedala. Kandidata za premierja, Milanović in Karamarko, se tako sploh nista srečala na predvolilnih soočenjih, saj se jim je Karamarko izogibal.

V predvolilnem obdobju se je Hrvaška še dodatno polarizirala, saj sta obe strani “streljali” na nasprotnike z vseh topov.

Še spomladi se je zmaga široko nasmihala opozicijski HDZ, ki je v Domoljubni koaliciji zbrala še sedem desnosredinskih strank, od nekoč sredinskih HSS, HSLS, pa do nacionalistične Stranke prava in upokojencev. Nato je levosredinska vladna koalicija, v kateri sta ob SDP še HNS Vesne Pusić, laburisti in dve manjši stranki, počasi s populističnimi ukrepi zmanjšala zaostanek in je bila v zadnji javnomnenjski raziskavi le še točko za opozicijo. Vlada je namreč uzakonila odpis dolgov socialno ranljivim prebivalcem, napovedala je božičnice za upokojence in olajšave za posojilojemalce v švicarskih frankih, najbolj pa se je volilcem prikupila z odločnim odstopom od arbitražnega sporazuma s Slovenijo in z ravnanjem med begunsko krizo. Tudi sicer so na shodih koalicije Hrvaška raste mahali z nacionalnimi zastavami ravno tako ognjevito kot na HDZ-jevih shodih. Zagon SDP je tudi posledica pozitivnih gospodarskih kazalcev v zadnjem obdobju, saj ima Hrvaška za sabo rekordno turistično sezono, brezposelnost je padla, industrijska proizvodnja pa se krepi.

Po 12 letih bo svojega kandidata za sabor imela tudi slovenska manjšina. V manjšinski volilni enoti bo kandidirala Sabina Koželj-Horvat. Za dve mesti se bo pomerila z drugimi kandidati manjštevilnih ustavnopriznanih manjšin: Bošnjakov, Albancev, Nemcev, Makedoncev, Ukrajincev ...

Na drugi strani HDZ ni predstavila svojega gospodarskega programa, ki ga je dolgo napovedovala, v pričakovanem obsegu. Namesto tega pa je dodatno zaostrila svoja protikomunistična in nacionalistična stališča. Pozvala je celo k novi domovinski vojni proti “nenarodni oblasti”, kot označuje levosredinsko vlado. Kljub temu bo HDZ z Domoljubno koalicijo najbrž zmagovalec volitev, a najbrž to ne bo dovolj za sestavo vlade.

Večina drugih strank in gibanj, ki so na robu parlamentarnega praga petih odstotkov, je nekoliko bliže levosredinski koaliciji, zato bi ob majhnem zaostanku koalicija Hrvaška raste imela možnost, da zbere potrebnih 76 poslancev. Istrski demokratski sabor (IDS), ki si v Istri ponovno obeta dober rezultat, je tako na volitve odšel samostojno, Mirela Holy (ORaH), Milan Bandić (Stranka dela in solidarnosti) in Ivo Josipović (Naprej Hrvaška) pa so nekdanji člani SDP. Če pa slednji ne bi prestopili petodstotnega praga ali bi zbrali manj od pet mandatov, se končna zmaga nagiba HDZ, saj se ostanki glasov strank, ki se ne prebijejo v parlament, pripišejo zmagovalcu v volilni enoti (teh je deset). Za prestop volilnega praga se borita tudi protestniški gibanji Most in Živi zid, ki se ne želita povezati z nobeno koalicijo. Tudi zaradi tega so napovedi, komu bo skoraj 3,800.000 volilcev izročilo oblast, nehvaležne.

DENIS SABADIN


Najbolj brano