Bodo prvič izbrali žensko?

Nihče si ne upa z gotovostjo napovedati razpleta jutrišnjih hrvaških predsedniških volitev. Razlika v podpori med kandidatoma, Ivom Josipovićem in Kolindo Grabar Kitarović, je majhna, pa tudi vsebinska razlika ni tako velika kot na prejšnjih volitvah.

ZAGREB > V prvem krogu je aktualni predsednik Ivo Josipović zbral za 23.000 glasov več od kandidatke HDZ Kolinde Grabar Kitarović, kar je le nekaj več od odstotka udeležencev.

“Nihče ne more zanesljivo napovedati razpleta, saj je v pričakovanju tako tesnega izida veliko odvisno tudi od zadnjega televizijskega soočenja, lahko pa ocenjujemo, s kakšnimi sporočili sta kandidata nastopala po prvem krogu volitev. Ivo Josipović je govoril o ustavnih spremembah, volilnem in upravnem sistemu, kar je za povprečnega volilca dokaj abstraktno in neoprijemljivo. Kolinda Grabar Kitarović, ki je bila na začetku volilne kampanje izrazito podcenjena, je govorila o drugih kategorijah. Omenjala je optimizem, sodelovanje, spoštovanje, spravo, nov obraz Hrvaške. Ta gesla povprečni volilec rad sliši, saj se ne želi ukvarjati z zapletenimi pravnimi vprašanji,” je včeraj, še pred večernim soočenjem na HRT, menil Borut Šuklje, mednarodni svetovalec za področje zahodnega Balkana in dober poznavalec hrvaške stvarnosti.

V prvem krogu je Ivo Josipović dobil nekaj manj kot 688.000 glasov, Kolinda Grabar Kitarović pa nekaj več kot 665.000 glasov od 3,8 milijona volilnih upravičencev.

V obeh volilnih štabih ocenjujejo, da bo za končno zmago treba dobiti zaupanje več kot milijona od skupaj 3,8 milijona volivcev. Ker je bila v prvem krogu udeležba le 47-odstotna, so bile aktivnosti v volilni kampanji usmerjene predvsem v prepričevanje tistih volilcev, ki, razočarani nad politično elito, niso volili oziroma se nagibajo k odsotnosti. Zato bodo v HDZ v Hercegovini ponovno organizirali avtobuse za zveste volilce, vsa možna društva in organizacije pa se bodo v nedeljo trudile na volišča pripeljati čim večje število ljudi. Podoben način so napovedali tudi v Josipovićevi SDP.

“Ta dvoboj je le ena od bitk v vojni med HDZ in SDP oziroma med Tomislavom Karamarkom in Zoranom Milanovićem. Oba predsedniška kandidata nosita uteži tega spora, s tem da je Josipovićeva večja, saj se Milanovićeva vlada neuspešno spopada z gospodarsko krizo,” analizira Šuklje. Boj poteka predvsem za skoraj 300.000 volilcev, ki so v prvem krogu podprli Ivana Sinčića. Veliko glasov je dobil v Istri in v okolici Zagreba, kjer je njegova organizacija najbolj aktivna. “Sinčić je z nekakšnim robinhudovskim programom za preprečitev deložacij in za vrnitev ukradenega denarja dobil precejšnjo podporo. Tudi na Hrvaškem se je potrdil splošen trend v Evropi, kjer so v porastu nestrankarska gibanja, ki temeljijo na protikoruptivnosti, etiki in čistosti v politiki,” še dodaja Šuklje.

Borut Šuklje: “Oba predsedniška kandidata nosita uteži spora med Karamarkom in Milanovićem, s tem da je Josipovićeva utež večja, saj se Milanovićeva vlada neuspešno spopada z gospodarsko krizo”

V vsakem primeru gre za najbolj negotov drugi krog predsedniških volitev od osamosvojitve Hrvaške, ki pa je doslej bil tudi dokaj korekten. Nekdanja hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar Kitarović, ki je sodelovala v prvi vladi zaradi korupcije obsojenega Iva Sanaderja, je zaradi predsedniške kandidature zamrznila delovno mesto pomočnice generalnega sekretarja zveze Nato za diplomacijo. S svojo pomirjujočo retoriko in zavzemanjem za sodelovanje bistveno odstopa od jastrebov, ki prevladujejo v HDZ. Predstavlja se kot sodobna konservativka desnosredinske usmeritve. Izogibala se je ideološkim razpravam, ni pa znala pojasniti, kako bo uresničila napovedane spremembe glede na zelo omejena pooblastila hrvaškega predsednika, ki ima podobne pristojnosti kot slovenski.

DENIS SABADIN

---