Bandić ostaja v priporu in brez dveh milijonov evrov varščine

Zagrebški župan Milan Bandić bo ostal v priporu vsaj do 10. aprila, saj je zagrebško sodišče zavrnilo pritožbo njegovih odvetnikov na odločitev o vnovičnem priporu, ki jo je prejšnji teden sprejel preiskovalni sodnik. Zaradi kršenja pogojev izpustitve iz pripora je poleg tega ostal brez rekordno visoke varščine.

 Milan Bandić Foto: Reuters
Milan Bandić Foto: Reuters

ZAGREB > Milan Bandić bo tako znova nekaj časa preživel v priporu v Remetincu, saj je sodišče sprejelo trditve Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok), da je na prostosti večkrat kršil varnostne ukrepe, h katerim se je zavezal ob plačilu varščine in izpustitvi iz pripora novembra lani.

Med drugim naj bi po navedbah Uskoka vplival na priče ter ponaredil službene dokumente. Znova so ga priprli 10. marca, potem ko so razširili preiskavo proti njemu.

Bandića so lani priprli zaradi suma, da je v primeru Agram z različnimi malverzacijami mesto oškodoval za najmanj 20 milijonov kun (2,6 milijona evrov). Sumijo ga tudi neplačevanja davkov na donacije, ki jih je prejel med svojo kampanjo za predsednika države leta 2009. Poleg njega je bilo v priporu še 15 oseb, ki so jih medtem izpustili in se bodo lahko branili s prostosti.

Bandića so kot zadnjega izmed priprtih izpustili 19. novembra lani, ko je njegov odvetnik plačal za Hrvaško rekordnih 15 milijonov kun (1,95 milijona evrov) varščine.

Proti njemu so nato sredi februarja vložili tudi prvo obtožnico zaradi sporne finančne podpore referendumski kampanji državljanske pobude V imenu družine. Tožilstvo trdi, da je mesto Zagreb oškodoval za najmanj 308.000 kun (40.210 evrov).

Bandić vse obtožbe zavrača, pred kratkim pa je celo napovedal ustanovitev politične stranke. Omenil je tudi možnost, da bi odstopil z županskega položaja, kar bi za Zagreb pomenilo predčasne volitve. Medtem mesto vodi Bandićeva namestnica Sandra Švaljek.

V začetku tedna so sprožili preiskavo proti še petim osebam zaradi malverzacij z zamenjavo mestnih zemljišč s tistimi, ki so bila v lasti zasebnih podjetij. Gre za afero iz leta 2007, v kateri naj bi mesto oškodovali za najmanj 69 milijonov kun (devet milijonov evrov). Hrvaški mediji so takrat omenjali ključno vlogo Bandića, a njegovega imena ni med osumljenci, sta pa med njimi dve osebi, ki sta vpleteni tudi v primer Agram.

STA


Najbolj brano