Avstrija bo letos sprejela največ 37.500 prosilcev za azil

Na današnjem begunskem vrhu na Dunaju so se predstavniki avstrijske vlade, zveznih dežel in občin dogovorili, da bo Avstrija letos sprejela 37.500 prosilcev za azil, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Do 30. junija 2019 naj bi Avstrija skupno sprejela 127.500 prosilcev za azil, kar je okoli 1,5 odstotka vsega avstrijskega prebivalstva.

DUNAJ > Glede na danes doseženi dogovor naj bi Avstrija letos sprejela okoli 37.500 prosilcev za azil, prihodnje leto 35.000, leta 2018 30.000. Do sredine leta 2019 naj bi v Avstrijo prišlo le še 25.000 prosilcev za azil. Skupno je tako zgornja meja za sprejem prosilcev za azil 127.500. V to število ni vključenih 90.000 migrantov, ki so lani zaprosili za azil v Avstriji.

Za zdaj še ni jasno, kaj se bo zgodilo, če bo ta zgornja meja presežena. Avstrijska vlada je napovedala, da bo naročila dve pravni mnenji. Avstrijski kancler Werner Faymann je to rešitev označil za “zasilni načrt”, ki naj bi služil tudi temu, da “pretrese” EU. “V Avstriji ne moremo sprejeti vseh prosilcev za azil,” je povedal kancler.

Podkancler Reinhold Mitterlehner je ob napovedi zgornje meje napovedal, da veliko število migrantov enostavno preobremenjuje avstrijski sistem. Zato bodo po njegovih besedah stavili tudi na ostrejši mejni nadzor, ki bo zajemal stroge kontrole in registracijo, da bi se tako pripravili na morebitno zavračanje migrantov na meji v prihodnje.

Po pisanju avstrijskega časnika Kronen Zeitung so se na vrhu dogovorili še za hitro obravnavo migrantov iz varnih držav s pospešitvijo ustreznih postopkov. Uveljavljal se bo tudi začasni azil, prav tako pa bo oteženo združevanje družin prosilcev. Azilantom bodo v prihodnje namesto denarne pomoči nudili več materialne pomoči, ostreje pa se bo ukrepalo v primeru zlorab pri prejemanju podpore.

Rutte: Zmanjkuje nam časa

Nizozemski premier Mark Rutte je danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu znova opozoril, da je trenutno število beguncev v EU nevzdržno. “Zmanjkuje nam časa. Število beguncev je treba v prihodnjih šestih do osmih tednih občutno zmanjšati,” je poudaril v razpravi o prednostnih nalogah nizozemskega predsedstva.

Pritok beguncev iz Sirije, Iraka in drugih držav je po njegovih besedah najbolj pereče vprašanje, s katerim se trenutno sooča Evropa.

Ključno je izvajati dogovor s Turčijo za zmanjšanje pritiska na zunanje meje unije, zagotoviti ustrezne sprejemne zmogljivosti in ustrezen nadzor na meji, vzpostaviti žariščne točke in zagotoviti registracijo pribežnikov, je ponovil Rutte.

Veliko pozornosti je premier ustanovne članice unije v Strasbourgu namenil evroskepticizmu. Vse več ljudi vse bolj dvomi o Evropi in vse bolj jih jezi Bruselj, odgovor je le eden: konkretni rezultati, je poudaril.

Evropa po Ruttejevih besedah ne potrebuje novih visokoletečih idej ali idealov, temveč rezultate, zato je nujno spoštovati dosežene dogovore.

Juncker: Schengen je ogrožen

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v razpravi znova izpostavil vez med schengenskim območjem brez nadzora na notranjih mejah in skupno evropsko valuto.

“Schengen je ogrožen,” je ponovil ter dodal, da članice zapirajo meje druga za drugo. Ko bodo vse zaprte, bodo ugotovile, kako velik je strošek. Samo na mostu med Švedsko in Dansko je zaradi ponovnega nadzora na meji za 300 milijonov evrov stroškov, je ponazoril.

Ko bomo dojeli, kako drag je “neschengen”, se bomo po Junckerjevih besedah vprašali, ali resnično potrebujemo enotno valuto.

Za ohranitev schengna je po njegovem prepričanju nujno takoj vzpostaviti evropsko mejno in obalno stražo, ki jo je decembra predlagala komisija, ter tako zagotoviti ustrezen nadzor na zunanji meji unije.

STA

---