Avstrija pripravila uredbo, s katero namerava ustaviti prihod beguncev

Avstrijska vlada je v torek zvečer dosegla dogovor o izredni azilni uredbi, na podlagi katere bodo, potem ko bo dosežena dogovorjena zgornja meja azilnih postopkov, prišlekom na meji otežili vlaganje prošenj za azil oziroma jih tam ustavili. Uredba bo sedaj štiri tedne v presoji, v vladi na Dunaju pa ni soglasja o tem, kdaj točno naj stopi v veljavo.

DUNAJ > Z izredno azilno uredbo oziroma za zdaj njenim osnutkom se je vlada na Dunaju pripravila na morebiten nov pritisk migrantov na avstrijsko mejo. Avstrijska vlada je namreč prepričana, da obstaja nevarnost novega navala na avstrijsko mejo, kar da potrjujejo tudi mednarodna poročila.

V Libiji naj bi na odhod v Evropo čakalo milijon ljudi, v sosedah Sirije je skoraj pet milijonov sirskih beguncev, v Afganistanu pa obstaja potencialnih 1,5 milijonov migrantov, navedbe osnutka uredbe povzema avstrijska tiskovna agencija APA.

Osnutek je šel z današnjim dnem v štiritedensko presojo, po kateri ga bodo lahko še dopolnili. Do uveljavitve uredbe je tako zagotovo še nekaj tednov. Avstrija bi si lahko, ko bo uredba stopila v veljavo, nakopala pravne ukrepe, tudi na ravni EU.

Že danes jo je kritiziral Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Kot je ocenil vodja UNHCR v Avstriji Christoph Pinter, bi uredba “predstavlja prelom tabuja in umik od zaščite beguncev”. Pri UNHCR se ob tem bojijo tudi, da bi zgledu Avstrije lahko sledile druge evropske države.

Ugibanja o tem, kdaj bodo odredbo sprejeli

Sicer pa tudi v veliki koaliciji socialdemokratov (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) na Dunaju ni soglasja o tem, kdaj naj se ta uredba uveljavi - ko bo dosežena za letos določena zgornja meja 37.500 azilnih postopkov, o kateri so v Avstriji dogovor dosegli že pred časom, ali pred tem.

Medtem ko sta socialdemokratski kancler Christian Kern in konservativni podkancler Reinhold Mitterlehner v torek govorila o tem, da uredbe ne bo pred doseženimi 37.500 azilnimi postopki, je notranji minister Wolfgang Sobotka, ki je tako kot podkancler član ÖVP, govoril o tem, da bi se morala uredba začeti izvajati čimprej.

Sobotka je v več intervjujih za avstrijske medije poudaril, da se “kancler preprosto moti”, če misli, da bo uredba v veljavo stopila šele ob doseženih 37.500 azilnih postopkih. “Gasilski avto kupovati, ko že gori, nima prav veliko smisla,” je dejal notranji minister, ko je terjal, da se uredbo uveljavi čimprej.

Minister v kanclerjev uradu Thomas Drozda (SPÖ) je medtem pojasnjeval, da na vprašanje, kdaj bo uredba stopila v veljavo, ne more nihče odgovoriti natančno. Je pa jasno, da bosta ustrezna sklepa vlade in pristojnega odbora parlamenta sprejeta šele, ko bo meja 37.500 azilnih postopkov “v dogledni bližini”, na spletu navaja časnik Kleine Zeitung.

Naraslo število kaznivih dejanj

Drozda je dodal, da so od začetka leta približno 25.000 ljudem odprli azilni postopek, tedensko jim ga omogočijo še približno 700. Najverjetneje se bo Avstrija “konec novembra ali decembra” znašla pred omenjeno zgornjo mejo, je ocenil.

Osnutek uredbe na devetih gosto tipkanih straneh našteva razloge, zaradi katerih je treba zajeziti vstop novih prišlekov v Avstrijo. Vlada na Dunaju v njem na prvem mestu izpostavlja grožnjo ohranjanju javnega reda in zagotavljanju varnosti v državi.

“Izjemno visok dotok prosilcev za azil predstavlja ogromen izziv za celotne varnostne razmere,” piše v osnutku, ki to grožnjo pojasnjuje na več ravneh, tudi na primeru kriminala.

Ob tem našteva statistične podatke, med drugim, da je lani občutno naraslo število kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili prosilci za azil. Pri tem ne gre le za kraje ali delikte zaradi mamil, “temveč tudi za posilstva in umor”, izpostavlja osnutek in hkrati omenja porast radikalizacije med zaporniki.

Dodaja tudi, da veliko število prosilcev za azil oblastem povzroča ogromne težave, saj med drugim ni več mogoče zagotavljati kakovosti azilnega postopka. Število odprtih azilnih postopkov se je od 31.338 v začetku leta 2015 v teku letošnjega leta več kot podvojilo, pojasnjuje osnutek.

Obremenjen zdravstveni sektor

Izpostavlja tudi pomanjkanje nastanitvenih kapacitet ob velikem dotoku azilantov, zaradi česar bi jih bilo treba naseljevati v velike objekte, ki pa so se izkazali za prostor z velikim potencialom izbruha konfliktov in napetosti.

Kot pomemben razlog za ustavitev dotoka prišlekov osnutek navaja tudi trg delovne sile, ki je zaradi odprtja za državljane iz novih članic EU že tako obremenjen. Izpostavlja tudi obremenitev zdravstvenega sektorja, preobremenjen bi lahko bil tudi šolski sistem.

Nenazadnje osnutek navaja tudi “izjemno veliko obremenitev” proračuna. Po ocenah naj bi letos stroški za področje azila znašali dve milijardi evrov.

Veljavnost izredne uredbe je glede na sedanji osnutek omejena na šest mesecev, obnoviti pa bi jo bilo mogoče še trikrat po pol leta.

Avstrija je lani sprejela rekordnih 90.000 prošenj za azil, begunska kriza pa bo verjetno precej vplivala tudi na rezultat ponovljenega drugega kroga predsedniških volitev, v katerem se bosta 2. oktobra pomerila svobodnjak Norbert Hofer in neodvisni kandidat s podporo Zelenih Alexander van der Bellen.

STA

---