Avstrija predlagala načrt za rešitev migrantske krize

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je danes dopotoval na obisk v Makedonijo, kjer si pred četrtkovo konferenco o Zahodnem Balkanu na Dunaju na samem prizorišču ustvarja sliko o begunski krizi. Ob prihodu v Skopje je izjavil, da so države Zahodnega Balkana “preplavljene, preobremenjene in prepuščene same sebi”.

SKOPJE, DUNAJ>Sebastian Kurz bo danes obiskal makedonsko-grško mejo oziroma prehod Gevgelija, kjer so se v zadnjih dneh odvrteli pretresljivi prizori, saj je Makedonija postala glavna tranzitna pot za migrante, ki želijo prek Srbije naprej v EU. Skopje je pred dnevi razglasilo izredne razmere in mejo zaprlo, a je nato v soboto pred množico kapituliralo in jo znova odprlo.

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je konec tedna predložil načrt v petih točkah za rešitev migrantske krize. Načrt predvideva boj proti razlogom za begunsko krizo, tudi z vojaškim posredovanjem proti skrajni Islamski državi, zagotovitev varnosti za begunce z varnostnimi conami na primer v Siriji in Iraku, pa tudi učinkovit nadzor na zunanjih mejah EU ter množičen boj proti tihotapcem z ljudmi, je poudaril Kurz. Kot je dodal, je nujna tudi preselitev migrantov v državo izvora.

Odtlej se je dotok migrantov le še dramatično povečal, samo v noči na nedeljo se je iz Makedonije v Srbijo prebilo 7000 migrantov. Več sto jih še čaka na meji, pričakovati je nadaljnji pritisk, je ocenil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Od Makedonije in Grčije je zahteval, naj zagotovita več zmogljivosti za obvladovanje kriznih razmer z begunci na skupni meji.

Vodja avstrijske diplomacije je ob prihodu v Skopje spričo krize z migranti ocenil, da bi ob izboljšanju razmer na Zahodnem Balkanu “pomagali sami sebi”. Zato je treba na samem prizorišču, to je v Grčiji, Makedoniji in Srbiji, ustvariti večjo zavest o tej problematiki, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Sicer pa je Kurz predvsem od EU zahteval hitro in pravilno ukrepanje. “Tega ne more nobena država rešiti sama,” je dejal. “Dublinska uredba ne le, da deluje slabo, temveč sploh ne deluje. Nujna je pravična prerazporeditev beguncev med vseh 28 članic povezave,” je dejal Kurz. V skladu z dublinsko uredbo mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v kateri so vstopili v unijo.

Po mnenju Kurza ne gre zgolj za razbremenitev držav, kot sta Grčija in Italija, temveč tudi držav, ki že gostijo neproporcionalno visok delež prosilcev azila, kot so Avstrija, Nemčija, Švedska in Madžarska. Zato bi morali zunanji, notranji in obrambni ministri EU hitro pripraviti vrh povezave, na katerem bi bilo treba oblikovati “podublinsko strategijo”.

O načrtu, ki tudi predlaga centre za begunce blizu držav izvora in na zunanjih mejah EU, se bo Kurz danes pogovarjal z makedonskim kolegom Nikolo Poposkim ter vodjema bolgarske in albanske diplomacije Danielom Mitovom in Ditmirjem Bushatijem.

STA

---