Propadel še en poskus kompromisa o Grčiji

Finančni ministri držav v območju evra danes v Bruslju znova niso uspeli doseči kompromisa o nadaljnji finančni pomoči Grčiji. Osemnajst članic še naprej vztraja, naj Grčija zaprosi za podaljšanje sedanjega programa pomoči, kar v Atenah še vedno zavračajo.

BRUSELJ > Grški finančni minister Janis Varufakis kljub temu verjame v “častni dogovor” v 48 urah.

Evroskupina je pripravljena nadaljevati pogovore le, če Grčija zaprosi za podaljšanje sedanjega programa pomoči, je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. V tem primeru bo v petek še en izredni sestanek, je izpostavil.

Prošnja za podaljšanje sedanjega programa je po mnenju osemnajstih evrskih držav najboljša možnost, saj bi zagotovila več časa za iskanje skupnih rešitev, Grkom bi omogočila določeno prožnost v sklopu tega programa, tudi nadomestitev nekaterih ukrepov, ob zavezah, da tega ne bo počela enostransko in da bo spoštovala finančne obveznosti, je pojasnil Dijsselbloem.

“Časa preprosto ni ... izkoristimo lahko še ta teden in to je to,” je še dejal Nizozemec in spomnil na parlamentarne postopke v nekaterih članicah.

Tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je poudaril, da brez prošnje za podaljšanje programa ne morejo storiti ničesar, po njej pa se lahko pogovarjajo o prožnosti in vsebini. “Biti moramo logični, ne ideološki,” je še izpostavil.

Novica o propadu novega poskusa o kompromisu z Grčijo je sicer najprej prišla iz Aten. V Bruslju je istočasno zaokrožil osnutek izjave evroskupine z današnjim datumom in uro 14.45, v katerem med drugim piše, da so grške oblasti izrazile namero, da zaprosijo za šestmesečno “tehnično podaljšanje sedanjega programa”.

V osnutku izjave tudi piše, da namerava evroskupina kar najbolj izkoristiti obstoječo prožnost v sedanjem programu, grške oblasti pa se zavezujejo, da se bodo vzdržale enostranskih dejanj ter tesno sodelovale z evropskimi in mednarodnimi partnerji.

Grška vlada takšne zahteve zavrača že en teden, takšni osnutki izjav pa so taktika pritiska evroskupine na Grčijo, je ob tem v Bruslju razlagal grški pogajalec, ki je želel ostati neimenovan.

Grški finančni minister Janis Varufakis je nato podal svojo povzetek današnjega dogajanja in izrazil prepričanje, da bodo v prihodnjih 48 urah dosegli častni dogovor, ki bo terapevtski za Grčijo in dober za Evropo. Zgodovina EU kaže, da ultimati še nikoli niso prinesli nič dobrega, je še dejal.

Dogovora po Varufakisovih besedah še ni zaradi razhajanj glede vprašanja, ali je treba končati obstoječi program. Nova grška vlada spodbija logiko tega programa, zato je že minulo sredo zavrnila pritiske, naj podaljša in uspešno konča ta program, je pojasnil.

V četrtek sta nato šef evroskupine Dijsselbloem in grški premier Aleksis Cipras dosegla dogovor za začetek tehničnih pogovorov, da se razišče možnosti za pripravo nove pogodbe, kar je bil “pravi preboj”, je ocenil Varufakis.

Danes se je nato zgodil še en “preboj” - evropski komisar Moscovici je pripravil osnutek “odličnega” sporočila, ki ga je bil grški finančni minister pripravljen takoj podpisati z velikim veseljem.

To sporočilo je po Varufakisovih besedah vključevalo “podaljšanje sedanjega dogovora o posojilih” in tranzicijski štirimesečni program do nove pogodbe za Grčijo. Grčija je bila pripravljena pristati na pogojevanje in se zavezati, da ne bo enostransko ukrepala, a nato je Dijsselbloem nekaj minut pred začetkom zasedanja evroskupine to “odlično sporočilo” umaknil.

Zamenjal ga je osnutek izjave, ki je znova vključeval podaljšanje obstoječega programa in ohlapno zvezo “nekaj prožnosti”. To je bil korak nazaj k minuli sredi, je obžaloval Varufakis. “Ne zanimajo nas kozmetične spremembe ... izraz nekaj prožnosti je za nas zelo problematičen,” je dejal.

Že pred začetkom sestanka ministrov je bilo jasno, da bodo pogajanja zelo težavna. Dvomov je bilo več kot optimizma, že takrat se je omenjala že možnost novega sestanka v petek.

Nova grška vlada, ki je volivcem obljubila konec bolečega zategovanja pasu, želi zmehčati pogoje za finančno pomoč, ki jo država potrebuje, saj ji sicer grozi bankrot, a posojilodajalci vztrajajo, da ne bo finančnih injekcij brez stroge terapije.

Tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor je bil zelo oster: Slovenija bo vztrajala, da Grčija poravna svoje obveznosti in nadaljuje reforme. Mramor je novi grški vladi tudi očital, da je v iskanju kompromisa “šla samo do nekaj velikih držav, Slovenijo pa je enostavno obšla”.

“Pri takšni izpostavljenosti, kot jo ima Slovenija do Grčije, pri takšni solidarnosti, kot smo jo nudili, je Grčija sporočila, da namerava povečevati pokojnine, poviševati plače, zaposlovati v javnem sektorju in zahtevati dodatno zmanjševanje obveznosti do Slovenije, medtem ko v Sloveniji znižujemo plače in varčujemo na vseh področjih,” je položaj orisal Mramor.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če Grčija do petka ne zaprosi za podaljšanje programa, je Dijsselbloem odgovoril, da lahko vsaka članica kadar koli zaprosi za nov program, ki pa ga seveda spremljajo strogi pogoji.

V tem primeru denar, ki je še na voljo v sklopu obstoječega programa, seveda ostane v rokah posojilodajalcev. Gre za 1,8 milijarde evrov zadnje tranše, 1,9 milijarde evrov obresti od grških obveznic v lasti ECB ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.

STA

---