Armenci obeležili 100. obletnico genocida, Turki pa bitke za Galipoli

V Erevanu danes obeležujejo 100. obletnico pobojev do 1,5 milijona Armencev v nekdanjem Otomanskem cesarstvu, ki jih armenska stran in več drugih držav označuje kot genocid.

Erevan Foto: Wikipedia
Erevan Foto: Wikipedia

EREVAN, ISTANBUL, BERLIN> Tej oceni se je pridružil tudi nemški politični vrh. V Turčiji, kjer te dogodke vidijo povsem drugače, so se na isti dan spomnili 100. obletnice začetka bitke za Galipoli.

Današnje spominske slovesnosti v Erevanu je začel armenski predsednik Serž Sarkisjan, ko je zjutraj položil venec ob spomeniku genocidu na enem od gričev nad Erevanom. Sledili so mu številni tuji diplomati, ki so ob vznožju 44 metrov visokega spomenika drug za drugim polagali rumene vrtnice. Ubitih so se spomnili tudi z minuto molka.

...

Sarkisjan se je ob spomeniku zahvalil gostom iz tujine, ki so na ta žalosten dan prišli v Erevan in s tem sporočili, “da se po sto letih spominjamo”.

Slovesnosti sta se med drugim udeležila francoski in ruski predsednik, Francois Hollande in Vladimir Putin. Hollande je Armencem zatrdil, “da ne bomo nikoli pozabili tragedij, ki jih je doživel vaš narod”, in Turčijo pozval, naj končno prizna, da je bil nad Armenci storjen genocid.

Putin je poudaril, da “kakršnegakoli opravičila za množični poboj ni in ne more biti”, obenem pa je tudi posvaril pred nevarnim porastom “radikalnega nacionalizma” in rusofobije.

Francoski in ruski voditelj sta se sicer v Erevanu sestala tudi na dvostranskem srečanju. Putin je francoskega kolega pozval k obnovitvi odnosov med njunima državami po letu napetosti zaradi ukrajinske krize. S tem naj bi nakazal željo Kremlja, da se reši mednarodne osamitve. Hollande je po drugi strani Putina znova pozval, naj pomaga uveljaviti februarski mirovni dogovor iz Minska.

...

Še en vrhunec slovesnosti bo v Erevanu sicer sledil proti večeru, ko naj bi se žalnega pohoda z baklami do spomenika genocidu udeležilo na stotisoče Armencev. V mestih po vsem svetu, od New Yorka preko Pariza do Bejruta, 100. obletnico genocida medtem obeležujejo pripadniki večmilijonske armenske diaspore.

Skupaj naj bi v Erevan danes prišlo kakih 60 tujih delegacij, udeležbo pa je precej oklestilo to, da so se mnogi voditelji v strahu pred jezo Ankare opravičili.

Turčija namreč odločno zavrača, da bi bili poboji Armencev v letih 1915-1917 genocid in vztraja, da je šlo za žrtve državljanske vojne, v kateri so se Armenci pridružili ruskim enotam, ki so napadle Turčijo. Ubitih naj bi bilo nekaj sto tisoč ljudi na obeh straneh.

Prav na današnji dan so Turki na obrežju ožine Dardanele pripravili veliko slovesnost ob 100. obletnici začetka bitke za Galipoli in nanjo povabili številne tuje voditelje. Bitka za Galipoli se je sicer z izkrcanjem zavezniških sil - britanskih, irskih, francoskih, avstralskih, novozelandskih in drugih vojakov - dejansko začela 25. in ne 24. aprila 1915.

Te spominske slovesnosti, ki jo je gostil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, se je po navedbah Ankare udeležilo kakih 70 tujih delegacij in 20 svetovnih voditeljev. Za prihod na polotok Galipoli so se med drugim odločili premierja Avstralije in Nove Zelandije, Tony Abbott in John Key, ter britanski prestolonaslednik Charles s sinom Harryjem.

...

Erdogan si je slovesnosti ob obletnici, ki so se začele v četrtek in se bodo nadaljevale še v soboto, zamislil kot spravni dogodek, na katerem se bodo združili “sinovi držav, ki so se pred stotimi leti spopadli na nasprotnih bregovih”. V današnjem nagovoru zbranim je Erdogan ocenil, da pošiljajo pomembno “sporočilo miru”, ki ga svet danes potrebuje bolj kot kadarkoli.

Ob 100. obletnici začetka množičnih pobojev Armencev se je sicer v mednarodni skupnosti znova okrepila razprava o tem, ali jih priznati kot genocid, za kar si že desetletja prizadevajo Armenci. To je doslej storilo dobrih 20 držav in mednarodnih organizacij.

V četrtek in danes se jim je prvič pridružil še nemški politični vrh, bundestag pa je začel razpravo o posebni izjavi na to temo, ki naj bi jo predvidoma sprejel nekje do začetka julija.

Nemčija je bila poleg Avstro-Ogrske glavna zaveznica Otomanskega cesarstva v prvi svetovni vojni. Mnogi Armenci ji očitajo sokrivdo za genocid, saj je dobro vedela, kaj se je dogajalo v njeni zaveznici, in je imela svoje ljudi v vrhu turške vojske.

...

Nemški predsednik Joachim Gauck je v četrtek zvečer na ekumenski maši v Berlinu jasno izjavil, da je šlo za genocid. “Usoda Armencev je tipičen primer množičnih uničenj, etničnih čiščenj, pregonov, celo genocidov, ki so na tako grozovit način zaznamovali 20. stoletje,” je poudaril.

Danes mu je sledil še predsednik bundestaga Norbert Lammert. “To, kar se je sredi prve svetovne vojne zgodilo v Otomanskem cesarstvu, pred očmi svetovne javnosti, je bil genocid. In ni bil zadnji v 20. stoletju,” je poudaril. Oba sta obenem priznala soodgovornost Nemčije za tedanje dogajanje.

Za tovrstno potezo pa se med drugim še vedno niso odločile ZDA. Ameriški predsednik Barack Obama je poboje Armencev v četrtek označil kot “grozljiv pokol”, izrazu genocid pa se je znova izognil - čeprav se je v kampanji pred izvolitvijo na čelo ZDA leta 2008 zavezal, da bo priznal armenski genocid. Bela hiša se ne želi zameriti Turčiji kot eni ključnih zaveznic v Natu.

STA


Najbolj brano