Abanka prestala celovit pregled ECB tako po osnovnem kot po neugodnem scenariju

Abanka v prihodnjih dveh letih ob zelo neugodnih gospodarskih gibanjih po celoviti oceni Evropske centralne banke (ECB) ne bi potrebovala dodatnega kapitala. Banka bi obremenitveni test po osnovnem in negativnem scenariju teh gibanj prestala uspešno, je pokazal danes objavljeni rezultat pregleda ECB.

Abanka v prihodnjih dveh letih ob zelo neugodnih gospodarskih gibanjih po celoviti oceni Evropske centralne 
banke (ECB) ne bi potrebovala dodatnega kapitala.  Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Abanka v prihodnjih dveh letih ob zelo neugodnih gospodarskih gibanjih po celoviti oceni Evropske centralne banke (ECB) ne bi potrebovala dodatnega kapitala.  Foto: Tomaž Primožič/Fpa

FRANKFURT > V Abanki bi količnik najboljšega kapitala oz. navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) v primeru, da bi se letos ter v prihodnjih dveh letih odvil osnovni makroekonomski scenarij, dosegel 23,80 odstotka. Meja, da test prestane uspešno, je nad osem odstotkov.

V primeru zelo neugodnih makroekonomskih gibanj pa bi njen količnik CET1 dosegel 10 odstotkov, prag uspešnosti je postavljen nad 5,5 odstotka.

“Abanka je tako uspešno prestala celovito oceno banke tako po osnovnem kot tudi po neugodnem scenariju,” so poudarili v banki, ki je po združitvi z Banko Celje v oktobru lani postala druga največja banka v slovenskem bančnem sistemu. Ravno zaradi tega je bila prepoznana kot sistemsko pomembna banka in vključena v izvedbo celovite ocene banke s strani ECB v letošnjem letu.

Kot so še dodali v banki, Abanka letos nadaljuje s procesi operativne združitve, ki so se v večji meri zaključili v oktobru.

Po pojasnilih Banke Slovenije je celovita ocena banke potekala od marca do novembra, sestavljala sta jo pregled kakovosti sredstev in stresni test. ECB je letos v stresne teste poleg Abanke vključila še banke Akciju sabiedriba Rietumu iz Latvije, Banca Mediolanum iz Italije in Citibank Europe iz Irske.

Celovita ocena omenjenih štirih bank je bila podobna skrbnemu pregledu, ki je bil leta 2014 opravljen za 130 bank in lani za devet bank.

Kot so sporočili iz slovenske centralne banke, sta tudi italijanska Banca Mediolanum in irska Citibank Europe prestali test, medtem ko rezultat za latvijsko banko ni objavljen, saj ta ni soglašala z razkritjem.

V Banci Mediolanum bi količnik CET1 v primeru, da bi se letos ter v prihodnjih dveh letih odvil osnovni makroekonomski scenarij, dosegel 23 odstotkov, v primeru zelo neugodnih makroekonomskih gibanj pa 17,7 odstotka.

V Citibank Europe bi količnik CET1 v primeru, da bi se letos ter v prihodnjih dveh letih odvil osnovni makroekonomski scenarij, medtem dosegel 12,7 odstotka, v primeru zelo neugodnih makroekonomskih gibanj pa 10,4 odstotka.

Od vseh treh bank se kljub temu pričakuje, da bodo sprejele ukrepe v zvezi s kvalitativnimi ugotovitvami pregleda kakovosti sredstev, kot so pomanjkljivosti v politikah in postopkih ter šibke točke v podatkovnih sistemih, so pojasnili v Banki Slovenije in dodali, da je to skladno s pristopom, ki je bil uporabljen v prejšnjih celovitih ocenah v letih 2014 in 2015.

STA


Najbolj brano