AKP izgubila absolutno večino, v parlament tudi Kurdi

Vladajoča turška Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah, a je izgubila absolutno večino. Prvič po letu 2002 bo morala oblikovati ali manjšinsko ali koalicijsko vlado.



Rezultati nedeljskih volitev so bili pirova zmaga za Recepa 
Tayyipa  Erdogana, ki se je na prejšnjih volitvah potegoval še 
za predsednika vlade. Foto: Wikipedia
Rezultati nedeljskih volitev so bili pirova zmaga za Recepa Tayyipa Erdogana, ki se je na prejšnjih volitvah potegoval še za predsednika vlade. Foto: Wikipedia

ANKARA > To je udarec za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki si je obetal možnost uvedbe predsedniškega sistema.

Glede na izide po 99,9 odstotka preštetih glasov je AKP prejela 41 odstotkov glasov, kar je precej manj od nekaj manj kot 50 odstotkov izpred štirih let. Na drugo mesto se je uvrstila Republikanska ljudska stranka (CHP) s 25 odstotki glasov, na tretje pa Stranka nacionalnega gibanja (MHP) s 16,5 odstotka. Največje presenečenje pa je, da se je s 13 odstotki glasov v parlament uspelo prebiti tudi kurdski Stranki ljudske demokracije (HDP).

Prevedeno v sedeže v 550-članskem parlamentu jih bo glede na uradne podatke AKP zasedla 258, CHP 132, MHP 81, HDP pa 79. Volilna udeležba je bila 86-odstotna, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Erdoganu splaval po vodi načrt za uvedbo predsedniškega sistema

Rezultati nedeljskih volitev so bili pirova zmaga za Erdogana, ki se je na prejšnjih volitvah potegoval še za predsednika vlade. Obetal si je celo dvotretjinsko večino v parlamentu, da bi lahko uvedel predsedniški sistem, po katerem bi bila glavna pooblastila za vodenje države skoncentrirana pri predsedniku države in ne pri predsedniku vlade, kot je v Turčiji danes.

Teh Erdoganovih sanj je zdaj najverjetneje konec, ugotavljajo analitiki. Kritiki so opozarjali, da bi si Erdogan želel na ta način še dodatno utrditi oblast in se nato potegovati za še en mandat, da bi ostal na oblasti do leta 2024, navaja AFP.

Turška politika pod Erdoganom - na položaj premierja je prišel leta 2003, 2014 pa je postal predsednik države - je postajala vse bolj avtoritarna. Čeprav se je država gospodarsko okrepila v eno regionalnih velesil, pa to ni koristilo vsem slojem prebivalstva; stopnja brezposelnosti je namreč še zmeraj na visoki, več kot 11-odstotni ravni.

V zadnjih letih je zaradi gospodarsko-socialnih težav prišlo tudi do množičnih demonstracij proti Erdoganovi vladavini, a ga to ni omajalo. Je pa postal precej manj strpen do kritik na svoj račun in obračunava s svojimi političnimi nasprotniki, ki mu očitajo koruptivnost.

Stranka AKP je na oblasti v Turčiji od leta 2002, tokrat pa bo morala prvič oblikovati ali manjšinsko ali koalicijsko vlado. Če pa vlade ne bodo mogli oblikovati, bi Erdogan lahko razpisal predčasne volitve.

V AKP ne kažejo kislih obrazov. Premier Ahmet Davutoglu je v nedeljo zvečer z balkona na sedežu stranke hrabril privržence, da ni dvoma, da je zmagovalka volitev stranka AKP.

Davutoglu je napovedal, da bodo Turčiji še naprej zagotavljali stabilnost. A je dodal, da “se ne bodo uklonili” pri svojih načrtih. Privržence je tudi pozval, naj začnejo priprave za spremembo ustave, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Uspeh kurdske stranke HDP

Volitve so bile velik triumf za kurdsko stranko HDP, ki ji je uspelo prvič preseči visok, 10-odstotni prag za neposredni vstop v parlament. Stranka se je skušala predstavljati predvsem kot turška stranka in je skušala seči tudi izven svoje kurdske baze med sekularne Turke, ženske in istospolno usmerjene.

“Mi, ki smo zatirani v Turčiji, želimo pravico, mir in svobodo, smo danes dosegli ogromno zmago,” se je v nedeljo zvečer odzval vodja stranke Selahattin Demitras, ki ga mnogi imenujejo tudi “kurdski Obama”.

V glavnem kurdskem mestu Diyabakir je po poročanju AFP vladalo pravo slavje. Na cestah so se zbrale množice, avtomobili so trobili, celo streljalo se je v zrak. Kurdi so slavili celo v Nemčiji, kjer sicer živi največja turška diaspora, poroča dpa.

Glede na navedbe turške tiskovne agencije Anadolu je bila letos močna udeležba tudi med 2,9 milijoni Turkov v tujini, katerih skoraj polovica jih živi v Nemčiji. Med v tujini živečimi Turki je največ glasov požela AKP - 53 odstotkov, a jih je veliko - 18,7 odstotka - dobila tudi kurdska HDP. Na volišča je prišlo 44 odstotkov v tujini živečih Turkov z volilno pravico, poroča dpa.

STA


Najbolj brano