“Z migranti naj se ukvarjajo v Italiji”

Begunska problematika, ki se v Italiji iz dneva v dan zaostruje, je očitno nekoliko ušla iz rok. Množice beguncev so v Rimu in Milanu, več kot sto migrantov, ki jih že nekaj dni ne spustijo v Francijo, protestno vztraja na skalah v italijanskem kraju Ventimiglia ... Medtem pa iz Francije prihajajo sporočila, naj se z begunci ukvarjajo kar v Italiji.

VENTIMIGLIA, PARIZ > “Od začetka leta smo imeli približno 8000 prehodov in v Italijo smo vrnili približno 6000 migrantov. Ne smejo čez, Italija mora poskrbeti zanje. Treba je upoštevati schengenska pravila,” je včeraj dejal francoski notranji minister Bernard Cazeneuve. Takšen je posreden odgovor italijanskemu premierju Matteu Renziju, ki meni, da bi morali začasno omogočiti gibanje beguncev po vsem evropskem prostoru. Kot pravi Cazeneuve, bi morali v Italiji in v Grčiji postaviti begunske tabore, v katerih bi lahko ločili ekonomske migrante od prosilcev za azil že ob njihovem prihodu. Prve bi takoj vrnili v izvorne države, druge pa razporedili po evropskih državah.

Medtem približno sto migrantov ob italijansko-francoski meji v kraju Ventimiglia vztraja na skalah ob morju. Da se begunska problematika v Italiji zaostruje, dokazujejo tudi posnetki velikih skupin migrantov, ki se zadržujejo v Rimu in Milanu, z migranti, ki spijo na prostem, se soočajo tudi v drugih italijanskih mestih. Ob tem se marsikdo vpraša, ali res nimajo nobenih omejitev in ali se lahko prosto gibljejo po vsem italijanskem ozemlju. Večina migrantov sicer iz Italije želi v druge evropske države. Poleg Francije sta sicer nadzor na mejah poostrili še Avstrija in Švica.

Iz Evropske komisije sicer sporočajo, da preverjajo stanje, ob tem pa dodajajo, da morajo vsi spoštovati schengenska pravila in pravila evropskega azilnega sistema. Danes bodo tudi o teh vprašanjih razpravljali notranji ministri EU. Italijanski notranji minister Angelino Alfano pravi, da bo Italija v prihodnje pokazala drugačen “obraz”, če Evropa ne bo pripravljena sprejemati beguncev.

Glede begunske krize se je kritično oglasila tudi organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI). “Priča smo najhujši begunski krizi našega časa, ko se na milijone žensk, moških in otrok bori, da bi preživelo sredi brutalnih vojn, mrež trgovcev z ljudmi in vlad, ki zasledujejo sebične politične interese, namesto da bi pokazale osnovno človeško sočutje,” je dejal generalni sekretar AI Salil Shetty. Po njegovem mnenju je odziv mednarodne skupnosti sramoten neuspeh. Najnevarnejša pot, opozarja AI, je Sredozemsko morje, v katerem je lani potonilo približno 3500 migrantov. SK

---