“Velika Britanija bo ostala enotna država”

Ob obisku Christopherja Yvona, odpravnika poslov veleposlaništva Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji, na novogoriški gimnaziji smo z njim opravili pogovor o nekaterih aktualnih zunanjepolitičnih temah.

NOVA GORICA > Yvon je v maniri izkušenega britanskega diplomata odgovarjal na vprašanja o škotskem referendumu, ukrajinski krizi, reformah Evropske unije in sodelovanju s Slovenijo. Mesto odpravnika poslov je v odsotnosti veleposlanice zasedel aprila letos, na njem pa bo še naslednje leto. Pred prihodom v Slovenijo je služboval v Makedoniji, v diplomaciji pa se je ukvarjal z multilateralnimi vprašanji, s človekovimi pravicami in z delom v varnostnem svetu Združenih narodov.

> Obiskali ste novogoriško gimnazijo. Kakšen je osnovni namen obiskov predstavnikov britanskega veleposlaništva na srednjih šolah?

“Mislim, da je za predstavnike ambasad pomembno, da se povezujejo z ljudmi v državi, v kateri delujejo. To še posebej velja za stike z ljudmi izven glavnega mesta, tako da nismo vedno osredotočeni zgolj na dogajanje v Ljubljani, temveč da izmenjujemo mnenja tudi z ljudmi od drugod, tokrat iz Nove Gorice. Poleg pogovorov s slovenskimi politiki in parlamentarci enakovredno namenjam čas tudi mladim. Ti so prihodnost te dežele, zato je pomembno, da se z njimi pogovarjam v šolah, na univerzah. Hkrati je to priložnost za Veliko Britanijo, da lahko pojasni mladim, s čim se ukvarja britanska zunanja politika in zakaj Velika Britanija zavzema določena stališča, kot jih zajema v realnem svetu.”

> Najbolj izstopajoča tema v zadnjih tednih v zvezi z Veliko Britanijo je bil škotski referendum. Kakšne bodo posledice zavrnitve referenduma za neodvisnost za vso državo?

“Temeljna zadeva je, da smo končno dobili odgovor. Javnost je debatirala o neodvisnosti nekaj let, tokrat pa so Škoti prvič svobodno povedali, da si ne želijo neodvisnosti. Pravne posledice tega referenduma je zelo dobro ocenil britanski predsednik vlade že dan po referendumu. Poudaril je, da bomo zdaj nadaljevali s prenosom pristojnosti na škotski parlament, o čemer so se sporazumele tri najpomembnejše politične stranke v VB. Naslednja posledica bo nadaljevanje prenosa politične moči na ostale enote Združenega kraljestva, Wales, Severno Irsko.”

> Najbolj pogost komentar po referendumu je bil, da, ne glede na razplet, Velika Britanija ne bo več ista država, kot je bila pred tem. Se strinjate s tem?

“Združeno kraljestvo bo ostalo Združeno kraljestvo, to je bilo jasno sporočilo tega referenduma. Proces devolucije poteka že nekaj let in se bo nadaljeval v prihodnosti. Kljub prenosu pristojnosti na nižje ravni odločanja je premier jasno napovedal, da bo Velika Britanija ostala enotna država.”

> Bo ta rezultat pomagal evroskeptikom ali se bo s tem v Veliki Britaniji okrepila vloga tistih, ki zagovarjajo bolj tesno sodelovanje z Brusljem in EU?

“Škotski referendum je ločeno vprašanje in nima zveze z vprašanjem odnosa do evropske unije. Če pogledate letošnje evropske volitve, vam postane jasno, da želijo ljudje imeti pomembnejšo vlogo pri oblikovanju evropskih politik. Britanska vlada meni, da potrebujemo reformirano in močnejšo EU, v kateri bomo spoštovali vse članice, tako države, ki so se odločile prevzeti skupno valuto evro kot države, ki so se odločile, da ga ne prevzamejo. EU naj bo demokratična in odgovorna svojim državljanom, politična moč pa naj se ne pretaka samo iz nacionalnih parlamentov v Bruselj, temveč tudi v drugo smer. Prav tako je pred nami še mnogo nalog: kako izboljšati konkurenčnost EU, natančneje določiti pravila delovanja, vzpostavljati skupni trg na vseh področjih …”

> Kako si razlagate porast evroskeptikov na zadnjih volitvah v Veliki Britaniji?

“Priznati moram, da ne poznam natančno definicije besede evroskepticizem. Menim, da je za vse nas bolje, če se postavlja veliko zahtevnih vprašanj o delovanju EU, tako da lahko vedno zahtevaš največ, kar je možno, da pričakuješ najboljšo izvedbo in učinkovitost. Ne vem, če bi temu rekel kritičnost, evroskepticizem ali preprosto pripravljenost, da institucije EU reformiramo. Poslovneži v VB so zelo močno naklonjeni obstanku v EU. Če vprašate ljudi, ali naj ostanemo v EU, ki bo reformirana in bolj učinkovita, dobite veliko več pozitivnih odgovorov kot sedaj. Slogan naše vlade je, da naj ostanemo v EU, ker je to bolje za VB in tudi bolje za EU.”

> Kriza v vzhodni Ukrajini je prav tako med pomembnejšimi nalogami za diplomacije evropskih držav. Kakšen je položaj Velike Britanije v tem konfliktu, saj se ne sooča s takšnimi izkušnjami z Rusijo kot nekatere druge članice EU: Poljska, Nemčija, baltske države?

“Geografska oddaljenost ne vpliva na odločnost britanske vlade v tem konfliktu. Normalno je, da imajo nekatere vzhodne članice EU ta prastrah pred Rusijo zaradi njihovih zgodovinskih izkušenj. Toda vsi skupaj imamo skupni cilj in skupni interes. To je, da podpiramo ukrajinsko neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost. Ruske aktivnosti, v katere štejem tudi aneksijo Krima, so povsem nesprejemljive in v nasprotju z mednarodnim pravom, so nezdružljive in v neskladju s svobodno sprejetimi ruskimi obveznostmi. Ključ za razreševanje krize je spoštovanje dogovora iz Minska, ki zahteva prenehanje ognja, nato pa še druge aktivnosti sprtih strani, tudi ruske. Ta sporazum se mora izvajati. Potrebujemo dokončno prekinitev ognja in dokazan umik vseh ruskih sil iz ukrajinskega ozemlja, vključujoč tudi njihovo vojaško opremo, ki bi jo lahko koristili separatisti. Ustvariti moramo razmere, da lahko OVSE nadzoruje prekinitev ognja in varnostni položaj na razmejitveni črti med obema stranema kakor tudi na meji med Rusijo in Ukrajino.”

> Katere so najpomembnejše zadeve, pri katerih Velika Britanija sodeluje s Slovenijo?

“Ogromno je področij, na katerih že sodelujemo in tako bo tudi v prihodnje. Najprej mi pride v spomin sodelovanju v okviru Nata, ob tem Sloveniji izrekam čestitke ob desetletnici vstopa v to organizacijo. Naši državi sta bili med tistimi, ki sta vnovič podprli zavezo k obrambnemu proračunu v višini najmanj dveh odstotkov BDP. To bo omogočilo večjo operativnost sil Nato. Skupaj sodelujemo pri Natovi operaciji v Afganistanu, kjer želimo zagotoviti vire za izobraževanje afganistanskih varnostnih sil tudi v naslednjem obdobju. Slovenija je nedavno organizirala zasedanje Mednarodne komisije za kitolov (IWC), v kateri je dejavna tudi VB. Seveda zelo dobro sodelujemo v okviru institucij EU, predvsem pri določanju demokratičnega procesa, vzpostavljanju konkurenčnosti in boja proti nezaposlenosti. Drugi del področij sta trgovina in gospodarstvo, predstavniki veleposlaništva poskušamo predstaviti Britancem, predvsem poslovnežem, možnosti sodelovanja s Slovenijo. Pred nekaj dnevi smo na primer gostili 400 Britancev na turistični konferenci, s katero so je Slovenija predstavila turističnim delavcem na britanskem trgu.”

> Pred službovanjem v Sloveniji ste bili v Makedoniji. Kako bi osebno primerjali ti dve državi?

“Kar težko ju je primerjati, saj v Sloveniji živim le slabega pol leta, v Makedoniji pa sem bil ves mandat, štiri leta. Ljudje so podobno prijazni, hrana je drugačna, ampak prav tako visoko kakovostna. Rekel bi, da v Sloveniji več časa namenjate Evropski uniji in globalnim temam, medtem ko se v Makedoniji bolj ukvarjajo s tem, kako priti do članstva v EU in v Nato ter se bolj posvečajo domačim političnim zadevam.”,

DENIS SABADIN

---