Mineva 60 let od podpisa avstrijske državne pogodbe

Avstrija je 15. maja 1955 podpisala avstrijsko državno pogodbo (ADP), uradno pogodbo o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije, s katero je država deset let po koncu druge svetovne vojne dobila povrnjeno polno suverenost.

LJUBLJANA > Pogodbo, ki je obnovila avstrijsko neodvisnost in državne meje, so pred 60 leti podpisali predstavniki zavezniških okupacijskih sil, ameriški državni sekretar John F. Dulles, zunanji minister takratne Sovjetske zveze Vjačeslav Molotov, zunanji minister Velike Britanije Harold Macmillan, vodja francoske diplomacije Antoine Pinay, v imenu avstrijske vlade pa zunanji minister Leopold Figl.

Slednji je nato navdušenim sonarodnjakom sporočil znamenite besede “Avstrija je svobodna”.

Pogajanja so trajala več kot sedem let

Pot do podpisa ADP je bila dolga in trnova, predvsem zaradi zavlačevanja Kremlja. Zaveznice so se že leta 1943 v Moskvi dogovorile, da je treba v Avstriji ponovno vzpostaviti demokracijo, in čeprav se je Moskva predčasno odpovedala reparacijam, so pogajanja od leta 1947 vseeno trajala več kot sedem let. Vpliv na to je imela tudi hladna vojna.

Moskva v Avstriji ni videla sovražne države, zato je bilo njeno stališče, da Avstrije ne bi smeli razdeliti, kot se je to zgodilo z Nemčijo. Sovjetska zveza je tako na zahtevo njenega takratnega voditelja Josipa Stalina že od začetka zahtevala ustanovitev začasne avstrijske vlade pod vodstvom kanclerja prve republike Karla Rennerja.

Samostojnost Avstrije ureja mednarodna pogodba

Po smrti Stalina leta 1953 so zunanji ministri četverice januarja 1954 po petletnem premoru obnovili pogovore in leta 1955 je bila Moskva pod vodstvom Nikite Hruščova pripravljena na kompromis.

ADP je začela veljati 27. julija istega leta, ko je vseh pet pogodbenic deponiralo ratifikacijske listine pri depozitarju, za katerega je bila izbrana takratna Sovjetska zveza. Avstrija je z ADP postala suverena država. Pet mesecev po podpisu so jo zapustile še zadnje okupacijske sile, 14. decembra 1955 pa je bila sprejeta v Združene narode.

Pogodba med drugim ureja konec zavezniškega nadzora in obnovitev demokracije, prepoveduje nacionalsocialistične organizacije in ponovno priključitev Nemčiji ter posedovanje posebnega orožja.

Avstrija je edinstvena država, katere samostojnosti in državnosti ne ureja notranjepravni akt, to je ustava, ampak mednarodna pogodba, nad katero bdijo zmagovalke v drugi svetovni vojni.

Originalni izvod ADP v nemščini kot depozitar sedaj hrani Rusija. Prevedena je v ruščino, angleščino in francoščino. V slovenščini integralnega prevoda ADP ni.

ADP podrobno določa tudi zaščito slovenske in hrvaške manjšine. Za Slovenijo je še posebej pomemben 7. člen, ki določa obveznosti Dunaja do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Avstrija teh obveznosti doslej še ni izpolnila v celoti.

Slovenska in hrvaška manjšina

Besedilo 7. člena ADP določa, da avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno s pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.

Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo tudi pravico do pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol.

V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom sta slovenski in hrvaški jezik dopuščena kot uradna jezika dodatno k nemškemu. V teh okrajih morajo biti skladno s 7. členom ADP označbe in napisi topografskega značaja prav tako dvojezični.

7.člen ADP tudi izrecno prepoveduje dejavnost organizacij, ki odvzemajo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine.

STA

---