Merklova za širitev EU na zahodni Balkan

Vse države jugovzhodne Evrope bodo nekega dne polnopravne članice Evropske unije, je po današnjem vrhunskem srečanju v okviru procesa Brdo v Dubrovniku zagotovila nemška kanclerka Angela Merkel.

DUBROVNIK, ZAGREB> Neformalnega srečanja so se udeležili voditelji držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, ter Albanije.

Posebna gostja regionalnega srečanja Angela Merkel je v izjavi po konferenci dejala, da imajo vse države zahodnega Balkana perspektivo članstva v EU, če bodo izpolnile pogoje za članstvo. Da ne gre za prazne besede, pa pričata primera Slovenije in Hrvaške, je dejala.

Kot je poudarila, je bil cilj današnjega srečanja pogovor o skupnih regionalnih projektih, ki jih bo lahko podprla EU. Predvsem gre za področji prometne infrastrukture in energetike. Izpostavila je, da je v naslednjem proračunskem obdobju EU projektom namenjenih slabih 112 milijard evrov ter da pričakuje pobude iz samih držav regije, ki jih bo EU potem podprla.

O uresničenju projektov naj bi se pogovarjali 28. avgusta, ko bo srečanje predsednikov vlad ter zunanjih in gospodarskih ministrov iz jugovzhodne Evrope, je napovedala Merklova, ki bo tudi gostiteljica.

V Dubrovniku je ugotovila, da med udeleženci srečanja iz regije obstaja želja in pogum za premostitev obstoječih gospodarskih in političnih problemov. Posebej je omenila solidarnost med državami v času majskih poplav v BiH, Srbiji in na Hrvaškem, ko so si medsebojno pomagale ne glede na narodnost.

Danes so se pogovarjali tudi krizi v Ukrajini in Merklova je opozorila, da proces približevanja EU pomeni tudi, da je treba sprejeti skupno stališče glede zunanje in varnostne politike.

Merklova ni želela odgovoriti na novinarsko vprašanje, kako komentira obtožbe SDS in njenega predsednika Janeza Janše o nedemokratičnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Čestitala je Jean-Claudu Junckerju ob današnji potrditvi za novega predsednika Evropske komisije.

Merklova je po prihodu na srečanje v starem mestnem jedru Dubrovnika prisrčno pozdravila tudi številne Dubrovničane in turiste. Po konferenci je tudi dejala, da jo je staro srednjeveško hrvaško mesto prevzelo. Ocenila je tudi, da so odnosi med Nemčijo in Hrvaško zelo dobri.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović se je posebej zahvalil Merklovi, ker je podprla današnje srečanje, kot tudi slovenskemu kolegu Borutu Pahorju zaradi sodelovanja pri organizaciji dogodka.

V izjavi po koncu srečanja je poudaril, da bosta Hrvaška in Slovenija “močna tiskovna predstavnika evropske poti držav regije”.

Josipović je izpostavil, da so na srečanju pozdravili pozitivne procese, kot je napredek v pogajanjih med Beogradom in Prištino. “Brez sprave ni gospodarskega niti političnega napredka,” je dejal hrvaški predsednik.

Potrdil je, da so se danes pogovarjali o ključnih projektih, kot sta jadransko-jonska avtocesta ter železnica München-Carigrad, ki bi povezovala tudi Ljubljano, Zagreb in Beograd.

Udeleženci so v skupni izjavi podprli tudi predlog, da se v prihodnjem letu skliče vrh EU-Zahodni Balkan.

Slovenski predsednik Pahor je po srečanju izjavil, da je na konferenci “izrecno opozoril na preštevilne in slabe paralele med situacijo v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu”.

Pahor je dejal, da gre za več vrst podobnosti med stanjem v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu. “Najprej v Ukrajini ni imela EU dovolj zgodaj dovolj velikega konsenza, kaj storiti z njo dokončno glede statusa. Prav tako mislim, da nima konsenza glede dokončnega statusa celotnega Zahodnega Balkana, čeprav se zdi, da je načeloma naklonjena temu, da enkrat postane del EU,” je izjavil slovenski predsednik novinarjem v Dubrovniku.

Kot je dodal, se čas hitreje vrti, kot EU uspe reagirati nanj. “Če bi se Zahodnem Balkanu zgodilo, da bi socialni nemiri, ki nimajo nič skupnega z nacionalnimi identitetami, recimo v BiH, prišli v situacijo, ko bi se pravzaprav transformirali v nacionalne konflikte, potem mislim, da je malo verjetno, da matične države ne bi intervenirale v zaščito svojih manjšin v BiH,” je dejal.

“In tretja vzporednica je, da je gotovo evropska perspektiva tista, ki najbolj trajno zavaruje ta del Evrope pred tem, da bi se zaradi odsotnosti vizije vrnili v bistvu v čas starih predsodkov,” je še posvaril na današnji konferenci. Spomnil je, da je tudi kanclerka Merklova danes omenila krizo v Ukrajini.

Pahor je ocenil, da so srečanja voditeljev v okviru procesa Brdo “unikatna”, ker v tej regiji ni podobne oblike pogovorov med državami, ki se medsebojno ne priznavajo, nimajo urejenih meja, sprava med njimi pa je šele na začetku. “Pa vendarle njihovi voditelji sedijo za isto mizo in to tudi zaradi pobude Slovenije,” je izjavil.

Kot je še izpostavil, je treba probleme v regiji rešiti prej, preden pride do konca pogajanj posameznih držav za polnopravni status v EU, ker v nasprotnem postanejo majhni problemi veliki in nerešljivi.

“Spomnite se problemov med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje, kako so postali skoraj incidenti, in to opozorilo naj velja za celo regijo,” je povedal novinarjem.

Potrdil je, da sta se na štiri oči z Merklovo pogovarjala tudi o predčasnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji.

Pahor je tudi dejal, da je od evropskega komisarja za energetiko, Nemca Güntherja Oettingerja, dobil politično zagotovilo, da je plinovod Južni tok sprejemljiv za Evropsko komisiji.

V slovenski delegaciji je v Dubrovniku bil tudi zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec.

Ob gostiteljih srečanja, predsednikih Hrvaške in Slovenije, Josipoviću in Pahorju, so bili za isto mizo v Kneževih dvorih predsedniki Albanije, Črne gore, Makedonije in Srbije, Bujar Nishani, Filip Vujanović, Gjorge Ivanov in Tomislav Nikolić, predsednica Kosova Atifete Jahjaga, kot tudi člani predsedstva BiH Bakir Izetbegović,Željko Komšić in Nebojša Radmanović.

Vsi voditelji držav regije so se prvič v tej obliki srečali 25. julija lani na Brdu pri Kranju, kjer je bil posebni gost francoski predsednik Francois Hollande. Francoski interes za razmere v regiji se je nadaljeval tudi danes, kar je kazala udeležba francoskega državnega sekretarja za zadeve EU Harlema Desira, ki je bil v Dubrovniku v Hollandovem imenu.

Gre za nov zagon procesa Brdo, ki je zamrl po srečanju predsednikov vlad držav regije marca 2010 na Brdu pri Kranju. Pahor in Josipović sta se za obuditev procesa Brdo dogovorila lani, preden je Hrvaška vstopila v EU.

STA

---