“Ljudi ne prepričujemo, damo jim le informacije za odločanje”

Politiki veliko govorijo, a ne nujno tudi veliko povedo. Nemalokrat podatke, ki jih sicer velikodušno delijo z javnostjo, zmaličijo do neprepoznavnosti. Kako ločiti zrnje od plev? Ameriški časnik Tampa Bay Times s Floride je leta 2007 lansiral projekt PolitiFact, s katerim redno preverjajo verodostojnost izjav politikov in drugih javnih osebnosti. Danes so sinonim za odličnost v novinarstvu, za svoje delo so bili nagrajeni s Pulitzerjevo nagrado. Njihov model podatkovnega žurnalizma, ki postaja vse bolj priljubljen, ima številne posnemovalce po vsem svetu.

PolitiFact danes vodi urednica Angie Drobnic Holan, ki je pri projektu od vsega začetka. Prihaja iz Louisiane, njen oče pa je Slovenec iz Bohinja, ki je s starši kot otrok emigriral čez lužo.

“Pred mnogo leti smo poleti obiskali sorodnike v Sloveniji. Zelo lepo smo se imeli, Ljubljana je krasno mesto. V Poletni šoli sem celo obiskovala tečaj slovenščine. A moram priznati, da me je takrat, stara sem bila 17 let, precej bolj kot učenje jezika zanimalo nočno življenje v prestolnici.”

> Novinarsko kariero ste začeli v Louisiani, danes delate za medijsko hišo Tampa Bay Times iz Floride, kjer vodite PolitiFact. Pojasnite, za kakšen projekt pravzaprav gre?

“PolitiFact je novičarska spletna stran. Bralcem želimo ponuditi informacije, ki jim lahko pomagajo pri odločanju. Osredotočamo se na preverjanje verodostojnosti izjav. Večinoma analiziramo politike, ali so njihove izjave in podatki točni ali ne, govorijo resnico ali ne. Vse skupaj prikažemo tudi grafično z napravo, imenovano Truth-O-Meter. Resnicomer ima šest stopenj, od drži, večinoma drži, delno drži, do večinoma ne drži in ne drži. Za posebne primere imamo še oznako laže kot pes teče (pants on fire).”

> Glede na vaš resnicomer se zdi, da Donald Trump kar pogosto laže?

“Preverjanje Trumpovih izjav je bilo zelo zanimivo. Ni tipičen politik, pogosto prosto govori, brez vnaprej pripravljenih besedil. Tudi zaradi tega so najverjetneje njegove izjave manj točne.”

> In kako odgovarjate kritikom, kadar vas obtožujejo, da vaša analiza ne drži?

“Pri našem delu so kritike nekaj običajnega. Konservativci nas zmerjajo, da smo del liberalnih medijev, liberalci, da se na vsak način trudimo nekaj uravnoteževati. Kar se mene tiče, želim vedno slišati, kaj je koga zmotilo pri preverjanju dejstev, smo morda kaj spregledali, uporabili napačen podatek. Mnenja me pa ne zanimajo. Ne trdimo, da imamo vedno prav, včasih se nam primeri kakšna napaka. Če je treba kaj popraviti, to naredimo, imamo jasna pravila glede tega. Mislim, da imamo danes boljši proces preverjanja kot takrat, ko smo s tem začeli.”

> Koliko časa vam v povprečju vzame ena analiza?

“Od trenutka, ko se odločimo za preverjanje neke izjave, do objave rezultata traja običajno dva dneva. Proces je načeloma naslednji: izjave se najprej loti analitik, rezultat potem pregleda urednik, oceno na resnicomeru pa na koncu določimo po posvetu dodatnih treh urednikov.”

> Kako se lotevate spremljanja predsedniških debat, občutek je, da se veliko potvarjanja izjav zgodi tudi, ko se interpretiranja lotijo medijski analitiki in komentatorji?

“Zanimivo vprašanje. Veliko truda vlagamo v analize debat. Veliko zanimanja je zanje med našimi bralci. Med debato je na delu naša celotna ekipa. Obveščamo na twitterju, v živo blogamo, za konkretnejše analize pa je potreben čas, tega se v živo ne da delati. Na našo srečo se politiki non-stop ponavljajo v svojih izjavah. Običajno govorijo stvari, ki smo jih že preverjali. Tako lahko zelo hitro rečemo, to smo analizirali in ne drži. Ljudje potem to delijo po svojih družbenih omrežjih.”

> Kako se lahko potem zgodi, da je ne tako majhen del Američanov prepričan, da je vaš predsednik musliman in da ni bil rojen v ZDA?

“Ne gre za večino ljudi, ampak manjšino, to moram poudariti. Kakšnih 30 odstotkov ljudi je ponavadi takšnih, ki ne bodo verjeli, da nekaj ne drži. Dobro je, da je 70 odstotkov drugačnih (smeh). Slaba stran interneta je včasih ta, da se je težko 'znebiti' napačnih informacij. Ljudje, ki ne verjamejo podatkom, se potem združujejo v skupine, kjer le še utrjujejo svojo nejevero. Pri PolitiFactu ne želimo ljudi prepričevati v svoj prav, ampak jim zgolj ponuditi preverjene informacije za boljše odločanje.”

> Kaj pa so glavni kriteriji, na podlagi katerih se odločate, katero izjavo boste preverjali in katere ne?

“Glavni kriterij je zanimivost za širše občinstvo, to, da ljudi neka izjava intrigira, da se začnejo spraševati, ali drži ali ne. Sledimo poročilom, spremljamo, o čem se ljudje pogovarjajo. Iščemo izjave, za katere se zdi, da bi utegnile vsebovati napačne podatke, izjave, za katere ocenjujemo, da jih je treba podrobneje razložiti. Poskušamo analizirati približno enako število republikancev in demokratov, izbiramo različne teme.”

> Preverjate tudi izjave novinarjev, blogerjev, kolumnistov in komentatorjev. Kako je bilo pa to sprejeto?

“Zelo različni odzivi so bili na to. Bralcem je to strašno všeč, novinarjem malo manj. Nekateri so jezni, nekateri se nam zahvalijo, češ, hvala, da ste me popravili, odslej bom lahko uporabljal pravo informacijo, nekateri se sploh ne odzivajo. Mislim, da smo ljudje bolj pozorni na to, kaj govorimo, če vemo, da bodo preverjali naše izjave.”

> Katero osebo ste doslej največkrat preverjali?

“Z naskokom je to predsednik Obama. Približno 500 njegovih izjav smo preverili, nihče mu ne pride niti blizu.”

> In kakšen je njegov rezultat?

“Precej v redu. 48 odstotkov njegovih izjav drži ali večinoma drži. 27 odstotkov jih deloma drži, 26 odstotkov pa jih je bilo ali večinoma napačnih, napačnih ali pa je šlo za popolne laži. Obamo je bilo zanimivo spremljati, opazili smo, da je popravil svoje izjave, potem ko smo jih preverili. Skozi naše delo ugotavljam, da je nekaterim politikom res mar, kaj govorijo. Želijo imeti čimboljše podatke. Za Baracka Obamo se že zdi, da je eden takih. Med republikanci bi rekla, da je podobno natančen glede verodostojnosti svojih izjav tudi Jeb Bush.”

> Izjemno delo opravljete, dobili ste tudi Pulitzerjevo nagrado, imate veliko posnemovalcev po vsem svetu. Čestitava.

“Hvala. Veseli nas, da se čedalje več organizacij odloča za takšen način preverjanja dejstev. To je odlično in pomembno za vse nas.”

NATAŠA BRIŠKI, ALJAŽ PENGOV BITENC

Daljša verzija intervjuja je od sobote kot podkast Metin čaj objavljena na spletni strani Metina lista.

---