“Evropa je danes 'babica', nič več plodna in živahna”

Papež Frančišek je danes nagovoril poslance Evropskega parlamenta, v okviru štiriurnega obiska v Strasbourgu pa je obiskal še Svet Evrope. V govoru pred evropskimi poslanci je posvaril, da imajo ljudje občutek, da se je Evropa postarala in utrudila ter da je vedno manj protagonist v svetu, povečalo pa se je tudi nezaupanje v institucije EU.

STRASBOURG > Papežev nagovor v parlamentu so evropski poslanci večkrat prekinili z glasnim aplavzom. Frančišek je med drugim poudaril, da se zdi, da so velike ideje, ki so nekdaj navdihovale Evropo, izgubile svojo privlačnost, zamenjale pa so jo birokratske tehnikalije evropskih institucij.

Kljub širitvi daje EU po mnenju papeža ljudem vtis, da je stara in utrujena. "Srečujemo se s splošnim vtisom utrjenosti in staranja Evrope, ki je danes 'babica', nič več plodna in živahna," je dejal 77-letni sveti oče.

Zagotoviti ustrezen družbeni kontekst, ki ne bo izkoriščal ljudi

V ospredje je treba po mnenju Frančiška postaviti človeka in njegovo dostojanstvo, tudi dostojanstvo tistih, ki živijo na robu. Papež je v luči gospodarske krize izpostavil pomen zaposlovanja. Kot je izpostavil, je treba najti nove načine za povezovanje fleksibilnosti trga s potrebo po stabilnosti in gotovosti zaposlitvenih možnosti, zagotoviti pa tudi ustrezen družbeni kontekst, ki ne bo izkoriščal ljudi.

Rimski škof je ob tem še posebej izrazil skrb za mlade in njihovo brezposelnost. Omenil je tudi skrb za starejše, ki so pogosto prisiljeni živeti sami, v ospredje pa je postavil družino ter izobraževanje.

Izpostavil je pomen kmetijstva, ob tem pa ponovil, da je nesprejemljivo, da milijoni ljudi na svetu živijo v lakoti, medtem ko se na tone hrane dnevno vrže stran.

Sredozemsko morje ne sme postati veliko pokopališče

Posebej pa se je dotaknil problematike priseljencev, ki jih mora Evropa sprejeti in jim zagotoviti pomoč, Sredozemsko morje pa ne sme postati veliko pokopališče.

"Evropa bo kos tem problemom, če se bo zavedala lastne kulturne identitete in vzpostavila zakonodaje, ki bodo ščitile pravice državljanov in hkrati omogočile sprejem priseljencev," je dejal Jorge Mario Bergoglio. Ob tem se je zavzel za sprejetje ukrepov v EU, ki bodo pomagali državam, iz katerih ljudje odhajajo, tako da se ne bo treba ukvarjati samo s posledicami.

Frančišek je pozval EU k dialogu s predvsem balkanskimi državami, ki so zaprosile za članstvo. To območje je v preteklosti trpelo zaradi nasilja, vstop v EU pa bi bil zanj tudi pot v mir, je menil.

Opozoril je na države v sredozemski soseščini EU, kjer vladajo notranji konflikti in kjer se razvijata mednarodni terorizem in verski fundamentalizem. Zato je še posebej pomemben projekt miru in prijateljstva, ki je v temelju EU.

Posredno je kritiziral splav in evtanazijo

Sicer pa je papež obsodil individualizem in potrošništvo ter pomanjkanje solidarnosti, posredno pa je kritiziral splav in evtanazijo, ko je naštel primere "ljudi v terminalni fazi, starih, ki so zapuščeni in brez oskrbe, otrok, ki so ubiti v trebuhu matere". Zatrdil je tudi, da krščanstvo ne predstavlja grožnje sekularnemu značaju držav ali neodvisnosti evropskih institucij, temveč ju bogati.

Frančišek je bil prvi papež na obisku v Evropskem parlamentu po papežu Janezu Pavlu II., ki je evropske poslance v Strasbourgu nagovoril 11. oktobra 1988.

Frančišek je nato v govoru v Svetu Evrope osrednjo pozornost namenil ohranitvi miru. "Mir je dobrina, za katero si moramo še naprej prizadevati in zahteva največjo pozornost," je pred predstavniki 47 držav članic SE dejal papež.

Ostro je obsodil verski in mednarodni terorizem

Sveti oče je ob tem tudi pohvalil delo SE pri iskanju političnih rešitev trenutnih kriz. Pri tem jih poimensko ni navedel. Ostro je papež obsodil verski in mednarodni terorizem, ki po njegovih besedah na preizkušnjo postavljata mir po svetu.

"Ker tudi v Evropi napetosti niso premagane, je delo Sveta Evrope še vedno pomembno. Koliko gorja in smrti je tudi na tej celini," je opozoril papež. V zvezi s tem se je zavzel za vzgojo za mir, ki se odpoveduje strahu pred drugimi in njihovemu izključevanju.

Erjavec se je rokoval s papežem

Slavnostne skupne seje vseh organov Sveta Evrope ob obisku papeža se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Ob robu se je rokoval s papežem, je sporočilo zunanje ministrstvo na Twitterju.

Papežev obisk v Strasbourgu je trajal skupaj zgolj štiri ure, kar je najkrajši obisk kakega papeža v tujini. Spremljali so ga poostreni varnostni ukrepi. Avtocesto in evropsko četrt v mestu so v veliki meri zaprli. Za varnost je skrbelo okoli 1000 policistov. Za kratek obisk je vladal velik interes medijev, saj se je akreditiralo kar približno 900 novinarjev.

Papež na programu ni imel srečanj z verniki ali obiska katedrale v Strasbourgu. Verniki so se morali zadovoljiti s spremljanjem nagovorov v obeh ustanovah prek velikega ekrana v katedrali. Ta je bila v ponedeljek prizorišče protesta goloprse pripadnice skupine Femen, protesti pa so potekali tudi ponekod drugod v mestu.

Nezadovoljstvo so nasprotniki obiska uperili v predsednika Evropskega parlamenta, češ da je verskega voditelja povabil k nagovoru v sekularnem organu. Schulz je sicer ob sprejemu papeža izpostavil, da je njegov obisk pomemben v času, ko je gospodarska kriza povzročila ogromno izgubo zaupanja v evropske institucije.

STA

---