Dogovor iz Minska vzbuja upanje v rešitev krize v Ukrajini

Voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije so po maratonskih pogajanjih danes v Minsku dosegli dogovor za rešitev ukrajinske krize.

MINSK, KIJEV, BRUSELJ> Čeprav dogovor, katerega ključna točka je prekinitev ognja na območju Doneškega bazena z nedeljo, ne rešuje vseh vprašanj, po mnenju mnogih vzbuja upanje, ker odpira pot za dokončno rešitev konflikta.

Danes sklenjeni dogovor v 13 točkah, ki so ga po 17 urah pogovorov poleg tako imenovane normandijske četverice podpisali tudi proruski separatisti in kontaktna skupina za Ukrajino (Rusija, Ukrajina in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), temelji na sporazumu iz Minska, sklenjenem septembra lani.

Popolna prekinitev ognja 15. februarja

Sporazum predvideva popolno prekinitev ognja v regijah Doneck in Lugansk s 15. februarjem, kar je v soboto ob 23. uri po srednjeevropskem času. Dogovorili so se tudi za umik težkega orožja za od 50 do 140 kilometrov, kar bi omogočilo vzpostavitev tamponskega območja. Umik orožja naj bi se začel dva dneva po začetku prekinitve ognja in naj ne bi trajal dlje kot dva tedna. Ukrajinska vojska mora umakniti orožje s sedanje frontne črte, medtem ko za separatiste velja frontna linija z 19. septembra lani.

Prekinitev ognja in umik orožja bo nadzirala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Iz Ukrajine se bodo morali umakniti tudi vse tuje oborožene skupine in plačanci, vse ilegalne skupine pa naj bi razorožili.

Nekatera vprašanja ostajajo odprta

Pet dni po začetku umika težkega orožja naj bi v skladu z dogovorom izpustili vse ujetnike. Zagotovili naj bi tudi dostop do humanitarne pomoči in njeno razdeljevanje, obe strani pa si morata prizadevati za obnovitev gospodarskih in socialnih vezi, kar vključuje plačevanje davkov in izplačevanje pokojnin.

Ukrajinski parlament naj bi v 30 dneh sprejel zakon o avtonomiji regij Doneck in Lugansk, pri čemer naj bi določil obseg regij. V teh regijah bodo potekale lokalne volitve, a datum še ni določen. Ukrajina naj bi do konca leta vzpostavila nadzor nad mednarodno mejo ter sprejela novo ustavo, ki bi omogočala decentralizacijo oblasti.

Vendar pa nekatera vprašanja kljub dogovoru ostajajo odprta. Med njimi je vprašanje mesta Debalcevo na pol poti med Doneckom in Luganskom, ki je pomembno železniško vozlišče. Kijev in separatisti se namreč ne strinjajo glede tega, ali so ukrajinski vojaki obkoljeni na območju, kjer v zadnjih dneh potekajo siloviti spopadi. Ruski predsednik Vladimir Putin je vojake pozval, naj se predajo še pred prekinitvijo ognja. Dodal je, da sta z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, ki je tudi sodeloval na pogovorih, že pooblastila vojaške strokovnjake, naj podrobno preučijo zadevo.

Hollande: Odločilne bodo prihodnje ure

Francoski predsednik Francois Hollande, ki je skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel sodeloval v pogajanjih, je opozoril, da dogovor ne zagotavlja trajnega uspeha ter da bodo odločilne prihodnje ure. Takoj po pogovorih je dejal, da dogovor o prekinitvi ognja in politična rešitev, ki so jo dosegli v Minsku, vzbujata upanje v rešitev konflikta, čeprav še ni vse zaključeno. Dogovor pa je označil za “olajšanje za Evropo in upanje za Ukrajino”. Merklova pa je izrazila prepričanje, da dogovor odpira pot za rešitev konflikta, čeprav ostaja še veliko ovir.

Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck Aleksander Zaharčenko je izrazil upanje, da bo danes sprejeti dogovor končal konflikt na vzhodu Ukrajine, ki je doslej zahteval že preko 5400 življenj ter ljudskima republikama Doneck in Lugansk omogočil mirno delovanje v dobro ljudi. “S tem bomo Ukrajini pomagali, da se spremeni,” je še dejal. Zaharčenko je napovedal, da se bodo pogajanja v okviru kontaktne skupine nadaljevala, da bi se dogovorili še glede odprtih vprašanj.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob prihodu na vrh EU v Bruslju ocenil, da je dogovor “dobrodošla novica”, a prava preizkušnja bo spoštovanje premirja na terenu. Podobno previdni so tudi odzivi drugih voditeljev.

Grošelj: Ključna točka dogovora je prekinitev ognja

Dogovor je pozdravilo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je ob tem na družbenem omrežju twitter izrazilo upanje, da bo prevladal mir, in sprte strani pozvalo k učinkovitemu uresničevanju dogovora.

Politični analitik Klemen Grošelj pa je ocenil, da dogovor pomeni prekinitev možnosti, da bi prišlo do nenadzorovanega stopnjevanja konflikta na vzhodu Ukrajine. Ključna točka dogovora je po njegovem prekinitev ognja, glede katere sicer pričakuje, da jo bodo dosegli postopoma, morda v 14 dneh.

Medtem ko so se voditelji v Minsku pogajali, se je na vzhodu Ukrajine nadaljevalo nasilje. V spopadih je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 16 ljudi. Med vrhom v Minsku je po navedbah ukrajinske vojske v Ukrajino poleg tega vdrlo kakih 50 ruskih tankov in 40 raketometov Grad. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik vojske Andrij Lisenko, so tanki prečkali mejo blizu nadzorne točke Izvarine v regiji Lugansk.

Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je s Kijevom dosegel načelni dogovor o 17,5 milijarde dolarjev vredni finančni pomoči Ukrajini. Program bo trajal štiri leta, Ukrajina pa bo v zameno za denar izvedla “ambiciozne” reforme. Dogovor mora potrditi še izvršni odbor IMF, kar naj bi se zgodilo še pred koncem meseca.

STA

---