ZDA in Kuba začeli zgodovinsko zbliževanje

ZDA in Kuba sta sprožili intenzivni proces normalizacije odnosov po več desetletjih sovražnosti. Državi sta izmenjali nekatere zapornike, ameriški predsednik Barack Obama pa je napovedal začetek novega poglavja v odnosih s Kubo, ki med drugim uvodoma zajema olajšanje trgovinskega embarga uvedenega leta 1961 in obnovo diplomatskih odnosov.

WASHINGTON > Kuba je danes izpustila iz zapora Američana Alana Grossa, ki je bil obsojen zaradi vohunjenja, ZDA pa so izpustile iz zapora še tri od petih kubanskih vohunov, ki so bili obsojeni leta 2001.

Barack Obama je javnost seznanil tudi z informacijo, da je Kuba poleg Grossa izpustila še enega ameriškega vohuna, ki je bil zaprt dolga leta in javnost o njem ni vedela ničesar.

Do preboja je prišlo v torek, ko je Obama govoril po telefonu s kubanskim kolegom Raulom Castrom.

“Ne moremo pet desetletij delati iste stvari in pričakovati drugačne rezultate,” je dejal Obama in dodal, da potiskanje Kube v pogubo ni v ameriškem interesu. Napovedal je, da bo s kongresom nadaljeval razpravo o odpravi gospodarskega embarga, ki že poteka.

Med ukrepi, ki jih je naznanil, je skorajšnje odprtje veleposlaništva ZDA v Havani, olajšanje potovanj Američanov na Kubo in začetek postopka umika Kube s seznama držav podpornic terorizma.

Američani, ki bodo obiskali Kubo, bodo od tam lahko prinesli za 400 dolarjev blaga in pri tem za do 100 dolarjev alkohola in tobačnih izdelkov. Šaljivci bodo rekli, da Obama spet dela za bogate, ki so najbolj trpeli zaradi prepovedi uvoza odličnih kubanskih cigar.

Ameriški državni sekretar John Kerry se je spomnil, da je bil star 17 let, ko je ameriški predsednik govoril o Kubi kot o zaporniški državi, ameriška politika pa je od takrat naprej ostala zamrznjena. Ne le, da ni prispevala k demokratizaciji Kube, ampak je celo bolj osamila ZDA kot Kubo, je dejal.

Dodal je, da bo pot naprej do normalizacije odnosov težavna, vendar je opozoril, da jim je to npr. uspelo z Vietnamom. Potrdil je, da bo januarja v Havano odpotovala delegacija pod vodstvom njegove pomočnice za zahodno poloblo Roberte Jackson na pogajanja o migracijah, sam pa se veseli, da bo kmalu postal prvi državni sekretar ZDA, ki bo po 60 letih obiskal Kubo.

Kmalu po Obami je v Havani javnosti po televiziji spregovoril kubanski predsednik Raul Castro in pohvalil Obamo, da se je odločil za prenehanje sovražnosti med državama, kar si zasluži priznanje in spoštovanje kubanskega ljudstva. Tudi Castro se je zahvalil za posredovanje papežu in Kanadi. Dejal je, da napredek pri izmenjavi zapornikov kaže, da je mogoče najti rešitev za vse težave.

“Naučiti se moramo živeti skupaj na civiliziran način, ne glede na razlike,” je dejal Castro, pred tem pa je Obama v Washingtonu v španščini dejal, da so vsi skupaj Američani.

Odnosi med ZDA in Kubo so na dnu vse od leta 1961, ko je Washington uvedel gospodarsko blokado otoške države, kjer je oblast na silo prevzel revolucionar Fidel Castro. Obama je že med kampanjo leta 2008 napovedoval prizadevanja za izboljšanje odnosov s Kubo, vendar desetletja sovražnosti ni bilo tako lahko odpraviti.

Kuba je z aretacijo Grossa poskrbela za to, da napredek ni bil možen, ne glede na to ali je bil res vohun ameriške vlade, ali pa humanitarni delavec, ki je Kubancem pomagal pri izboljšanju komunikacijskih sposobnosti.

Kuba je Grossa aretirala decembra 2009 med njegovim petim obiskom države, kjer je predvsem med judovsko manjšino vzpostavljal internetne povezave mimo uradne cenzure. Zaposlen je bil uradno pri agenciji za pomoč tujini State Departmenta. Po sodnem procesu so ga obsodili na 15 let zapora.

Kuba je potem začela v Washington pošiljati signale, da lahko gre Gross hitro domov, če bi ZDA pokazale dobro voljo in izpustile še tri preostale iz tako imenovane “skupine kubanskih pet”, ki so jih leta 2001 obsodili, ker se niso registrirali kot tuji vohuni. Dva sta že šla domov, preostalo trojico pa je Washington izpustil sedaj in Grossa so danes posadili na letalo proti ZDA.

Ključno vlogo pri zagoni procesa normalizacije odnosov med državama pa je imel po besedah Obame papež Frančišek, ki je pozdravil zbliževanje. Papež je na začetku poletja poslal pismo neposredno predsednikoma ZDA in Kube, kar je dalo zagon procesu normalizacije odnosov.

Frančišek je marca letos gostil Obamo v Vatikanu, vprašanje odnosov ZDA s Kubo pa je zajemalo precejšen del pogovorov. Kasneje je Vatikan celo gostil srečanje predstavnikov Kube in ZDA. Podobno tajno srečanje je potekalo tudi v Kanadi.

Tudi Castro se je zahvalil Frančišku in Kanadi za njuno vlogo pri otoplitvi odnosov Kube z ZDA.

Odločitev za normalizacijo odnosov je pozdravil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je ponudil pomoč pri zbliževanju Kube in ZDA.

“ZN so pripravljeni pomagati obema državama pri gojenju dobrososedskih odnosov,” je Ban povedal na novinarski konferenci v New Yorku.

Zbliževanje med ZDA in Kubo so pozdravili tudi v organizaciji Skupnega južnega trga (Mercosur). Gre za zgodovinski trenutek, je na vrhu Mercosurja v argentinskem mestu Parana dejala odhajajoča predsedujoča Mercosurju, argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner. Hkrati je izrazila “veliko spoštovanje” vladi v Havani in kubanskemu narodu za odločitev o normalizaciji odnosov.

Venezuelski predsednik, velik kritik ZDA Nicolas Maduro je na vrhu Mercosurja ocenil, da gre za zmago kubanskega naroda, hkrati pa Obami priznal, da je naredil “pogumno potezo”.

STA

---