Župan proti direktorici

Po pričakovanjih precej burna svetniška razprava je direktorici bistriškega Doma starejših občanov Mirandi Vrh prinesla negativno mnenje k njenemu ponovnemu imenovanju. Bistriški župan ji pri dosedanjem vodenju zavoda namreč očita štiri nepravilnosti, ki jih Vrhova zanika. Mnenja svetnikov pa so bila deljena - eni ji navedene nepravilnosti očitajo, drugi pa menijo, da gre za še eno izmed županovih kadrovskih čistk.

Ilirskobistriški Dom starejših občanov vodi Miranda Vrh. 
Krajani so z njo zadovoljni, občina pa ji očita kršitve pri 
vodenju, zato je njen ponovni mandat nekoliko negotov. Foto: Tina M. Valenčič
Ilirskobistriški Dom starejših občanov vodi Miranda Vrh. Krajani so z njo zadovoljni, občina pa ji očita kršitve pri vodenju, zato je njen ponovni mandat nekoliko negotov. Foto: Tina M. Valenčič

ILIRSKA BISTRICA > Po izobrazbi diplomirana socialna delavka Miranda Vrh je taktirko nad bistriškim Domom starejših občanov prevzela septembra leta 2010. Pri njenem ponovnem imenovanju na mesto direktorice pa naj bi se zataknilo letos.

Kot je pojasnila, naj bi svet zavoda Doma starejših občanov ugotovil nezakonitost razpisa v domnevno napačnem zapisu trajanja mandata direktorja v razpisu. V slednjem je bilo zapisano, da mandatna doba direktorja traja pet let, statut pa naj bi navajal le štiriletno dobo. Zato naj bi svet zavoda sklenil, da se razpis ponovi, Vrhova pa je bila - tokrat med petimi kandidati - znova izbrana za direktorico doma.

Štiri domnevne nepravilnosti

Prav omenjeni razpis in njegova veljavnost sta bila ena izmed štirih nepravilnosti, ki naj bi jih Vrhova med svojim delom zagrešila po mnenju bistriškega župana Emila Rojca in nekaterih občinskih svetnikov, predvsem predstavnikov države v svetu zavoda Doma Dušana Grbca (sicer svetnika SDS) in Andreja Muhe (sicer svetnika liste ŠOK).

Rojc je obrazložil, da naj bi svet zavoda sprva odločil, da se Vrhove ne imenuje na mesto direktorice, o njenem imenovanju pa je na podlagi istega razpisa ponovno odločal mesec dni pozneje, kar je po županovem mnenju v nasprotju z zakonodajo.

Na Vrhovo so leteli tudi očitki o nepravilnosti in zakonski neskladnosti pri izplačilu denarja za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij zaposlenim v domu. Direktorica naj bi si, je dejal župan, iz tega naslova izplačala 3239 evrov, česar zakon ni dovoljeval, direktorica pa naj za to izplačilo ne bi imela pravne podlage. Vrhova naj bi s tem, ko je svet zavoda zgolj obvestila o nameravanem izplačilu iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, izkazala namen po nezakonitem izplačilu, je še utemeljeval župan.

Poleg tega direktorici doma očita tudi nepravilnosti pri oddaji izolskega stanovanja, ki je v lasti doma, v najem. Samovoljno - mimo sveta zavoda - naj bi določala višino najemnine. Dvom v zakonitost njenega ravnanja pa naj bi dodatno vzbujalo tudi dejstvo, da je najemnica stanovanja hči sindikalne zaupnice v Domu starejših občanov. “Iz tega se da sklepati, da je Miranda Vrh Dom starejših občanov vodila, kot da je to zasebna organizacija, v kateri lahko o stvareh v pristojnosti sveta zavoda odloča sama,” je pred svetniško razpravo dejal Rojc.

Direktorica očitke zavrača

Miranda Vrh se je očitkov branila z utemeljitvijo, da je pri pogledu na razpis za njeno imenovanje med člani sveta doma prišlo do različne razlage sprejetih sklepov. “Zato je bilo z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dogovorjeno, da bi bila najenostavnejša rešitev, da se tekoči razpisni postopek prekine in se razpis ponovi,” je poudarila Vrhova. Direktorica je zavrnila tudi očitke o nepravilnem izplačilu delovne uspešnosti oziroma tretje četrtine plačnih nesorazmerij. V zvezi z izplačanim prejemkom je navedla, da je izplačilo delovne uspešnosti delavcem iz plačne skupine B (kamor sodi tudi sama) obravnaval svet zavoda, poslovno poročilo za leto 2014 pa je bilo tudi sprejeto brez pripomb. Letos je bil svetu zavoda sicer podan predlog o izplačilu nagrade za petletno uspešno delo, a ji nagrada ni bila nikoli izplačana.

Očitke o samovoljnem oblikovanju cene najemnine za izolsko stanovanje pa je zavrnila z razlago, da dom stanovanja ni mogel prodati, zato ga je kot skrben gospodar oddala v najem, kar ji dovoljujeta zakon in tudi statut doma.

Nepravilnosti lahko ugotavlja (le) država

Mnenja svetnikov so bila deljena. Nevenko Tomšič (Desus) je, denimo, zanimalo, ali sta svetnika, ki sta v zavodu tudi predstavnika države, ustanovitelja opozorila o domnevnih nepravilnostih. Obenem pa je menila, da se negativna mnenja piše za tiste kandidate za sedeže v javnih zavodih, ki so županu nasprotni.

Adrijana Kocjančič (SDS) pa je menila, da argumentov, ki bi jim verjela ali zaupala, od direktorice ni dobila. “Postavlja se mi vprašanje, ali si je tudi predhodnica sedanje direktorice iz sredstev na trgu izplačevala plačna nesorazmerja,” je spraševala Kocjančičeva in podvomila tudi o dobri gospodarnosti oddaje izolskega stanovanja v najem, saj da so tam najemnine za tovrstna stanovanja precej višje.

Nekateri svetniki so, tako kot Miranda Vrh, opozorili, da lokalna skupnost ne more ugotavljati zakonitosti delovanja doma, kot tudi ne kateregakoli drugega javnega zavoda, katerih ustanoviteljica je država.

TINA M. VALENČIČ


Najbolj brano