Zmanjšati morajo negativne vplive železnice

Množični obisk Postojnske jame zahteva tudi ukrepe za zmanjševanje njegovih negativnih vplivov na jamo in jamski inventar. Zaradi prašenja, hrupa in tresljajev težave zdaj povzroča jamska železnica, zato je med glavnimi cilji novega programa rabe začetek posodobitve jamske železnice. Monitoringi v jami pa kažejo, da je problematični dejavnik ogrožanja jame tudi organsko onesnaženje reke Pivke.

POSTOJNA V družbi Postojnska jama se lahko pohvalijo s povečanjem števila obiskovalcev, dobrimi poslovnimi rezultati in razvojnimi naložbami. A koncesijska pogodba, ki jo je država za 20 let sklenila z družbo Postojnska jama, od upravljalca zahteva tudi naravovarstveno neškodljiv način rabe jamskega sistema, tako da se ta dolgoročno ohranja.

Nujna obnova proge

Sestavna dela koncesijske pogodbe sta zato tudi dolgoročni in kratkoročni program rabe naravnih vrednot, ki med drugim vsebujeta program vlaganj v jamsko infrastrukturo ter program sanacij in spremljanja vplivov rabe na stanje naravne vrednote. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj sta včeraj podpisala aneks k kratkoročnemu programu za obdobje od 2014 do 2018. Ministrica pa si je ogledala tudi prenovljeno vstopno dvorano in nov most na Velikem domu, ki je bila največja naložba v jamsko infrastrukturo v zadnjem petletnem obdobju.

“Z delom koncesionarja in njegovim zavzemanjem za naravno dediščino smo zadovoljni. Tudi biološki monitoring je pokazal, da se stanje v jami v zadnjih letih izboljšuje. Pogoji pa bodo še boljši po izvedbi obnove železniške proge, ki je nujna,” je po podpisu pogodbe povedala ministrica.

Poudarila je, da je v nekaterih delih jame treba očistiti še nesanirane kapnike, saj sta umetna svetloba in mikroklima povzročili prekomerno poraščanje z mahom in algami.

Na ministrstvu za okolje in prostor pa kot problematični dejavnik ogrožanja jame izpostavljajo tudi organsko onesnaženje reke Pivke, ki naj bi se izboljšalo po izgradnji čistilnih naprav v Pivki in Postojni.

Preusmeritev obiska v manj obremenjene dele

Na ministrstvu še pravijo, da naj bi se v bodoče najbolj obremenjene dele jame razbremenilo s preusmeritvami obiskovalcev v druge, do sedaj manj obremenjene dele jamskega sistema, predvsem v Pivko in Črno jamo ter Male jame, delno tudi v Otoško jamo.

“Predvidene so tudi izboljšave pri delu vodniške službe, predvsem s predhodnimi usposabljanji in prenovljeno organizacijo dela. Še naprej se načrtuje naloge jamskega skrbništva, ki jih izvajajo strokovnjaki s področja krasoslovja iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, delno pa tudi zaposleni pri koncesionarju. Namen jamskega skrbništva je sproti zaznavati morebitne negativne vplive na jamo in jih preprečevati,” so poudarili.

Koncesijska dajatev trenutno znaša 35 odstotkov od vseh prihodkov vstopnin postojnskega jamskega sistema (tri milijone evrov letno). Država nazaj v jamo vloži najmanj 25 odstotkov koncesijske dajatve, medtem ko si razliko razdelita občini Postojna in Pivka.

Koncesnina se vrača v jamo

Prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj pravi, da pri iskanju pravega ravnotežja med poslovnimi cilji in varstvom naravne dediščine nimajo težav.

“Že ko smo kupovali to družbo, nam ni bilo težko razumeti, da je koncesijska pogodba naravnana predvsem v ohranjene naravne vrednote. Po drugi strani pa ima ta družba tudi premoženje, ki ga lahko svobodno razvijamo, restavracije, hotel, Jamski dvorec ...” Batagelj ocenjuje, da je takšna kombinacija dobra. Hkrati pa izpostavlja, da je prednost koncesijskega razmerja v tem primeru tudi v tem, da koncesionar plačuje državi koncesijsko dajatev, ki jo ta namenja za vlaganja v jamsko infrastrukturo, medtem ko “v primeru javnega zavoda država plačuje, da javni zavod sploh obstaja”.

“V primeru koncesijskega razmerja je prisoten komercialni interes. Zato taka oblika upravljanja ni primerna, če gre za občutljivejšo naravno vrednoto, kjer je za njeno ohranjanje potrebnih veliko varstvenih omejitev ali ko je odgovornost države do varstva velika (v primeru Unesco svetovne dediščine),” pa na ministrstvu odgovarjajo, da takšen model po njihovem vendarle ni vedno uporaben.

VERONIKA R. ŽENKO

---