Zgodbe iz Majlonta, peti del uspešnice

Svojo premiero bo na platnu Kulturnega doma Postojna danes ob 19. uri doživel peti film iz cikla Stari Postojnčani Zgodbe iz Majlonta. Ustvarjalci pravijo, da ne gre le za še en film, temveč za veliko več, saj dokumentarni filmi o starih Postojnčanih ohranjajo dediščino mesta, krepijo mestno samopodobo in ponos ter krajevno kulturno identiteto, obenem pa negujejo slovensko kulturo in kulturno dediščino.

“Filmi so poklon kraju, ki ga imamo radi in iz katerega 
izviramo,” pravi Nevenka Burger, pobudnica projekta Stari 
Postojnčani. Foto: Veronika Rupnik Ženko
“Filmi so poklon kraju, ki ga imamo radi in iz katerega izviramo,” pravi Nevenka Burger, pobudnica projekta Stari Postojnčani. Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > “Ko govorimo o zgodovini Postojne, ne moremo mimo Majlonta, v preteklosti večkrat prezrtega prastarega srca našega mesta. Zgodbe iz Majlonta osvetlijo njegove prebivalce in njihovo vlogo v razvoju mesta. Od tu izhajata postojnski župan Miroslav Vičič , ki je zasnoval organizirano gasilstvo, in Vilko Klede , ki je poskrbel, da godba po vojni ni zamrla. V Majlontu je bila prva postojnska bolnišnica in prva čitalnica, predhodnica današnje knjižnice,” so film o najstarejšemu delu mesta pod Sovičem napovedali v društvu Kolut in Studiu Proteus, ki je producent filma.

Film, ki ga bodo v kulturnem domu predvajali tudi jutri, je nastal v režiji Dragane Čolić, v glavnih vlogah pa nastopajo Slavka Barešič, Emilija Celesta Bizjak, Janez Bizjak, Milan Cestnik, Marjan Geržina, Slavka Urh, Zdravko Verbič in Darinka Vidaič.

Prvi film, Stari Postojnčani, 1. del, je doživel svojo premiero že leta 2006, nato sta sledila še dva, lani pa je gledalce navdušil četrti film Življenje pod in po Italiji. Premiera petega, Zgodbe iz Majlonta, bo danes ob 19. uri v postojnskem kulturnem domu.

Kakovostni lokalni dokumentarci

V zadnjem obdobju je nadaljevanka o starejših Postojnčanih postala velika lokalna uspešnica. “Gre za dokumentarce o ljudeh, ki so pomembno vplivali na življenje v Postojni in okolici. Dokumentarci so kakovostni, avtorski in namenjeni predvsem lokalnemu prebivalstvu, ki teh pomembnih ljudi za naše okolje sicer ne bi spoznalo. Čeprav je projekt usmerjen večinoma lokalno, obenem pomeni negovanje slovenske kulture in kulturne dediščine skozi umetniški in etnografski pogled,” je prepričana Alenka Furlan Čadež, predsednica novoustanovljenega Kulturnega društva Kolut, ki vodi projekt Stari Postojnčani.

Kot društvo lažje iščejo podporo v lokalni skupnosti in pri pokroviteljih, zato so o projekt lahko kadrovsko in vsebinsko oplemenitili. ”K sodelovanju smo povabili nekaj znanih domačih filmarjev, kot so Rado Likon, Tine Perko, Dušan Milavec, pa tudi vodjo območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Silvo Bajc, ki so si predpremierno ogledali film in svetovali pred zaključno postprodukcijo. Prvič je film podprla tudi Občina Postojna,” je povedala Furlan Čadeževa.

Zgodbe z legendami

“Idejo, da bi zabeležila zgodbe iz stare Postojne, sem nosila s seboj in jo pestovala veliko let. Navdušile so me zgodbe mojega očeta, z zanimanjem sem prisluhnila tudi nedeljskim pogovorom in obujanjem spominov none, nonota in njihovih prijateljev. In si mislila, da bi bila velika škoda, da bi šle v pozabo. Najprej sem si zamislila, da bi te spomine zapisala, vendar sva v prijateljskem pogovoru z Netotom ( Ernestom Zakarijo , direktorjem Studia Proteus in izvršnim producentom, op. av.) kaj hitro ugotovila, da bi bili spomini Postojnčanov, zabeleženi na filmski trak, zadetek v polno. In smo se lotili...” se začetkov spominja pobudnica projekta Nevenka Burger, za katero so dokumentarni filmi “poklon kraju, ki ga imamo radi in iz katerega izviramo”.

Filmi so se osredotočili na zgodbe iz stare Postojne. “Snemali smo z različnimi Postojnčani, predvsem legendami postojnskega javnega življenja, ki so z veliko mero humorja obujali spomine, anekdote. Vsi so se izredno dobro vsega spomnili. Včasih so ljudje živeli drugače, manj površno, veliko bolj so se poznali med sabo in veliko več so se pogovarjali, se bolj zanimali za dogodke v kraju,” pravi Burgerjeva.

Gradivo za prve tri filme in delček četrtega so posneli v stari kavarni Jadran, snemali so tudi pri Štefinovih, v stari kuhinji bivše gostilne, pri legendarnem brivcu Ozbiču, na Sojerjevi domačiji, kjer je beseda tekla v glavnem o furmanstvu, v Majlontu... Burgerjeva zato pravi, da jim tudi po petem filmu ostaja še kar nekaj gradiva za nadaljevanja.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano