Zelo bogata letina brkinskih jabolk, “češp” pa niti za njoke

V Brkinih in Vremski dolini so jablane letos bogato obrodile. Posebej v travniških sadovnjakih, kjer kraljujejo stare sorte jabolk. “Tu jablane, ki niso obrezovane in oskrbovane, kot so v intenzivnih sadovnjakih, rodijo vsakih nekaj let. In letos je letina bogata,” pravi Danijela Volk iz ilirskobistriške kmetijsko svetovalne službe. A če je jabolk več kot dovolj tudi za predelavo v sokove in jabolčni kis, pa se letos niso izkazale slive. Po Brkinih jih večinoma ne bo niti za njoke, pravijo kmetje.

Tudi Damjan Marsič iz Slop je letos zadovoljen z obilno letino 
svojih dvajset let starih jablan sorte zlati delišeš in idared. 
Prodaja jih v svoji gostilni in dela iz njih sok, ki ga tudi toči v 
svoji gostilni. Foto: Lea Kalc Furlanič
Tudi Damjan Marsič iz Slop je letos zadovoljen z obilno letino svojih dvajset let starih jablan sorte zlati delišeš in idared. Prodaja jih v svoji gostilni in dela iz njih sok, ki ga tudi toči v svoji gostilni. Foto: Lea Kalc Furlanič

BRKINI, VREMSKA DOLINA > “Letos je letina jabolk dokaj obilna. Le, da jih je tu približno polovico oklestila toča, ki je padala po Vremski dolini. To se bo sicer poznalo, ker so jabolka obtolčena, a nič zato - bomo pač pridelali več kisa in soka,” je zadovoljen Anton Biščak iz družinske kmetije Biščak z Buj.

Lani, pravi, letina jabolk ni bila tako dobra. “Padlo je veliko dežja in jablane je bilo teže zaščititi, letos pa je bilo za sadovnjake primerno vreme, sicer suša, a tudi zadostna količina dežja,” ocenjuje Biščak.

Bogata tudi letina starih sort jabolk

Bogato pa letos niso obrodile le jablane v plantažnih sadovnjakih, pač pa tudi tiste v travniških nasadih, ki niso negovane, obrezovane in škropljene. “V travniških sadovnjakih jablane rodijo vsako drugo ali tretje leto. Lani jabolk v teh sadovnjakih skoraj ni bilo, letos pa je letina obilna, razen v Branici, kjer se je prav nasprotno,” je pojasnila Milena Štolfa, vodja sežanske kmetijsko svetovalne službe v okviru KGZ, ki pokriva območje občin Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen.

Podobno je tudi na Bistriškem in v Brkinih, je pojasnila Danijela Volk iz bistriške kmetijsko svetovalne službe. V brkinskem sadnem okolišu se po podatkih Društva brkinskih sadjarjev s sadjarstvom ukvarja približno 120 sadjarjev. Kar zadeva jablane, imajo na 140 hektarjih jablanovih nasadov posajenih okoli 266.000 dreves, v glavnem novejše sorte jabolk, med katerimi prevladuje idared. Po statističnih ocenah pa je v Brkinih še približno 50.000 jablan v številnih travniških nasadih in v brežinah ob njivah.

Malo zanimanja za bio jabolka

Kljub obilici jabolk iz travniških sadovnjakov ti ostajajo večinoma zapuščeni, pravi predsednik Društva brkinskih sadjarjev Janez Čuček. “Veliko je govora o ekološki pridelavi, a ljudje nočejo kupovati starih sort jabolk s travniških sadovnjakov, ker niso markantne in ne tržne. Potem se jih porabi večinoma za predelavo v sok. Pa tudi tega ljudje vse manj kupujejo. Sam sem ga včasih pridelal in prodal tudi po 3000 litrov, danes le še 500 litrov,” razloži Čuček.

Prav zato bi bilo modro travniške nasade oživiti, meni Milena Štolfa. “Dobro bi bilo, da bi obudili stare sorte jablan, kot so goriška sevka, bobovec, krivopecelj, srčka. To je pomembno tudi za videz samega kraja.”

V Brkinih - je še prepričana Štolfova - je obnavljanje teh sadovnjakov nekoliko teže. “Zaradi razdrobljenosti zemljišč in problemov z lastništvi zemljišč. Letos je tudi zelo veliko škode zaradi divjadi, še bolj ptičev, med njimi šoj, tako da bo veliko jabolk dobrih le za predelavo v sok ali jabolčni kis,” dodaja Štolfa.

Sliv ni niti za njoke in marmelado

Če je letošnja bera jabolk bogata, pa to ne velja za slive. “Sliv ni nič, niti za marmelado,” je potožil Janez Čuček.

Čuček za slabo letino išče vzroke v premajhnem gnojenju teh sadnih dreves: “Če sliva ni gnojena, ne bo rodila, saj zahteva gnojenje vsako leto, to je bistvo.”

Milena Štolfa pojasnjuje, da letos niso obrodile, ker je bilo med njihovim cvetenjem vreme dokaj slabo. “Kar je vplivalo na oploditev in ker ni bilo oplodnje, tudi pridelka ni,” meni kmetijska svetovalka. Tudi Mojca Viršček Marn iz Kmetijskega inštituta Slovenije pravi, da so slive, če se jih ne goji intenzivno, nagnjene k izmenični rodnosti. “Če sliva eno leto rodi, nima več energije, da bi se prihodnje leto njeni brsti spremenili v rodne.”

Šarka ogroža prav brkinske češpe

Ena od velikih nadlog, ki pestijo slive, je tudi bolezen šarka. Brkini, ki slovijo po brkinskih češpah, so dolgo časa ostali neokuženi, pravi Mojca Viršček Marn. Žal je prav ta sorta zelo občutljiva na šarko, ki jo povzroča plum pox virus, ki se prenaša z okuženim razmnoževalnim materialom (cepiči, sadikami) in z ušmi.

“V zadnjih letih se je virus razširil tudi v Brkinih in povzroča vedno večje izgube kakovosti in količine pridelka. Z leti okuženosti se namreč znamenja okužbe stopnjujejo. Odpad plodov pred bratvijo se veča, okuženi plodovi pa so deformirani, drobnejši in vsebujejo manj sladkorjev in barvil, so brez okusa, kisli ali grenki. Taki plodovi so neuporabni za svežo porabo in za predelavo,” pojasnjuje Mojca Viršček Marn.

Iščejo odporne sorte

Da brkinska češpa ne bi popolnoma izginila, na kmetijskem inštitutu menijo, da je najučinkovitejši ukrep varstva proti šarki gojenje sort, ki so odporne na virus te bolezni. “V okviru projekta za ohranitev pridelave brkinske slive smo zato izdelali protokol za preizkušanje imunosti, odpornosti oziroma tolerantnosti koščičarjev na virus v Sloveniji, pričeli z iskanjem morebitnih virov odpornosti v nasadih brkinske češpe in na osnovi podatkov iz literature in slovenskih izkušenj v okviru preizkušanja sort predlagali sorte, primerne za njeno zamenjavo,” pojasnjuje Mojca Viršček Marn.

Ugotovili so, da sta za uporabo kot namizna sorta primerni sorti čačanska lepotica in jojo. “Za predelavo v slivovko pa hipersenzitivna sorta top 2000 oziroma plumtastic,” je pojasnila Mojca Viršček Marn.

Kljub temu sadjarji dodajajo, da je brkinska češpa nenadomestljiva.

TINA M. VALENČIČ


Najbolj brano