Že več stoletij privlačno kraško podzemlje

Knjiga Slovenski kras in jame v preteklosti avtorjev Trevorja Shawa in Alenke Čuk prinaša slovenskemu bralcu nov in predvsem poglobljen pogled na odkrivanje podzemnega sveta v preteklosti.

POSTOJNA > Trevor Shaw je tisti Anglež, ki se je v slovenski podzemni svet zaljubil že pred desetletji. Od takrat se v Postojno in na Kras redno vrača. O še sveži knjigi smo se pogovarjali s soavtorico knjige Alenko Čuk, zgodovinarko, zaposleno v Notranjskem muzeju.

Dobri poznavalci Krasa in krasa so nas opozorili na spodrsljaj pri slovenskem prevodu knjige. Območje okrog Postojne namreč knjiga opisuje kot možen del matičnega Krasa. “Ker so to območje prvo poimenovali Kras (z veliko začetnico), se je imenovalo tudi matični Kras. Beseda kras z malo začetnico pa označuje območja kjerkoli na svetu, ki jih zaznamujejo podobne značilnosti. Za kras med Vrhniko in Jadranom, za t.i. klasični kras, pa se v zadnjem času uporablja tudi izraz matični kras.” se glasi odlomek iz pravkar izdane knjige. Zato nas je zanimalo, kateri so bili ti strokovnjaki, ki uporabljajo tako poimenovanje. Stroka namreč pravi, da dvomov ni. Dr. Andrej Kranjc, krasoslovec, dr. geografskih znanosti in zaslužni profesor krasoslovja Univerze v Novi Gorici, je namreč pred časom za naš časnik tako določil definicijo Krasa z veliko začetnico in klasičnega krasa. “Kras je planota v zaledju Tržaškega zaliva med morjem na JZ in Vipavsko dolino na SV, med Furlansko nižino na SZ in Brkini ter Čičarijo na JV. Klasični kras v strokovni literaturi obstaja in je širši pojem od matičnega Krasa. Poleg Krasa obsega kraško ozemlje v trikotniku med Trstom, Vrhniko (ali širše, Ljubljano) in Reko,” nam je takrat zaupal. Na založbi nam natančnega odgovora niso dali, nam je pa Aleš Pogačnik pojasnil: “Razlika med angleškim in slovenskim besedilom je bila nadzorovana. Sintagma matični Kras je bila uporabljena enkrat, klasični kras pa trikrat v skoraj 500 strani obsežni knjigi. Osebno se mi ne zdi napaka, prej je to sredinska rešitev - ena različica v angleški, druga v slovenski - za terminološko zagato.”

Kjer burja spremeni kočijo v žogo

“Taka knjiga je slovenskemu bralstvu manjkala, saj gre za poljudno delo, ki bralcem približuje zgodovino raziskovanja krasa na tem območju,” pove zgodovinarka. Knjiga je sestavljena iz 39 poglavij, ki so smiselno razdeljena na pet sklopov.

V prvem je predstavljeno območje klasičnega krasa, med Postojno in Jadranskim morjem, kjer se je pričelo raziskovanje jam. Za slovenske bralce je zanimivo izvedeti, koliko popotnikov in obiskovalcev, med njimi tudi veliko slavnih, je bilo v preteklosti navdušenih nad to pokrajino.

Leta 1836 je Edmund Spencer tako opisal burjo: “Njena moč se zdi neverjetna za vse, ki je še niso izkusili. Gotovo lahko prevrne kočijo. V bližini Trsta sem doživel, da so morali kočijaž in potniki močno držati konje in kočije, da ti ne bi postali žoga za veter.”

Kras je privlačil celo Avstralce

V nadaljevanju si lahko bralci podrobneje preberejo raziskovanje Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana, Postojnske jame ter Škocjanskih jam in Vilenice. V zadnjem poglavju pa je mogoče izvedeti več o Planinski jami, Predjami, Sveti jami, Križni jami in Dimnicah. “To so atributi, ki so najbolj privlačili prve raziskovalce. Knjiga pripoveduje o težavah, s katerimi so se soočali, kaj so videli na svojih potovanjih in celo, kje so bili nastanjeni,” pripoveduje Čukova, ki je pri knjigi sodelovala predvsem pri vsebinah, ki so vezane na raziskovanje jam na Postojnskem.

Knjiga Slovenski kras in jame v preteklosti je dokaz, da slovenski podzemni svet že stoletja privlači obiskovalce z vsega sveta, od avanturistov in romantikov do biologov in prvih speleologov. Za prebivalce teh krajev pa je potrdilo, da se je tudi tu dogajala zgodovina, saj je bil v zadnjih desetletjih med najbolj čislanimi podzemnimi svetovi.

Sloves skrivnostnega podzemlja je razviden tudi iz priljubljenih knjig v 19. stoletju - celo tistih, ki so izšle na drugem koncu sveta, v Avstraliji. Ena prvih ženskih raziskovalk podzemlja, Poldi Fuhrich, je prav v Škocjanskih jamah sodelovala pri težjih in pionirskih odkrivanjih.

Poleg nekoliko nejasno rešene terminološke zagate glede poimenovanja krasa in Krasa je bralce na Krasu zmotila tudi najava knjige, v kateri avtorja oziroma založba navajajo, da je “dobo sodobnega turizma začel Thomas Cook, ki je prve organizirane skupine v Postojnsko jamo pripeljal leta 1868.” Za pionirko sodobnega jamskega turizma ne samo na naših tleh, temveč v Evropi, namreč velja jama Vilenica. Turistični obiski Vilenice so namreč zavedeni v listinah že leta 1633, ko je grof Petač dal jamo v upravo lokavski župniji, ta pa je lahko razpolagala z zaslužkom od vstopnin, nabranih z vodenimi obiski jame. MUZ

Darwin in Freud

Jame pa so privlačile celo največje ume tistega časa - nad jamskimi prebivalci se je navduševal Charles Darwin. Darilo iz Postojne, človeško ribico, pa je velikodušno zavrnil, saj, tako piše v svojem pismu, zanjo ni imel primernega prostora.

O skrivnostih Divaške jame in nenavadnega vodiča po njej, Gregorja Žiberne, pa je pisal celo znameniti psihoanalitik Sigmund Freud svojemu prijatelju na Dunaj. Freud je, kot razkriva v knjigi objavljeno pismo, odnos Žiberne do prodiranja v podzemlje označil za erotično oziroma kot nadomestek za erotiko.

“Gospod Shaw je iskal dokumente v londonski narodni knjižnici, dnevniške zapise obiskovalcev in raziskovalcev, v knjigo pa je vključenega tudi veliko slikovnega materiala. Vse to kaže, da je tujce privlačila drugačnost,” veliko zanimanje za raziskovanje našega krasa pojasni Alenka Čuk.

Knjigo Slovenski kras in jame v preteklosti je izdala Založba ZRC, izšla pa je tako v slovenskem kot angleškem jeziku.

PETRA MEZINEC

---