Že enajst let se vračajo v Kačno jamo

Tudi te dni je pri Divaški jami živahno, saj tam tabori 50 jamarjev iz Češke in Madžarske. Udeležili so se raziskovalnega tabora, ki ga že enajsto leto zapored organizira Tomaš Roth iz češkega kluba ZO 6-19 Planivy iz Brna. Podajajo se v globine Kačne jame, ki so jo v teh letih krepko podaljšali. Tokratnega cilja pa niso dosegli.

Jamarji s Češke in Madžarske imajo tabor pri Divaški jami.  Foto: Helena Race
Jamarji s Češke in Madžarske imajo tabor pri Divaški jami.  Foto: Helena Race

DIVAČA > V Povirju je na površju dihalnik, to je špranja, iz katere piha. Glede na zemljevide rovov Kačne jame je kakih 300 metrov pod tem dihalnikom podzemni tok reke Reke. “Želeli smo najti dvorano, ki je povezana s tem dihalnikom na površju,” je cilj odprave opisal Tomaš Roth. A ta dvorana je za sifonom, ki pa ga niso uspeli preplavati.

50 jamarjev, ki so v jamo nosili vso potrebno opremo za potapljanje, je od vhoda v Kačno jamo pri Divači do najbolj oddaljenih rovov pod Povirjem potrebovalo približno osem ur. “Znositi je bilo treba enajst težkih torb s potapljaško opremo, deset srednje težkih torb z drugo opremo, pa še deset torb, v katerih je bila oprema za bivak v jami. Vsak od jamarjev je imel še svoje osebne stvari,” je naštel vodja odprave Roth. Vsak od jamarjev je v podzemlju prebil dva dneva. Poleg sledenja Reki so namreč v 17-kilometrov dolgi Kačni jami iskali tudi nadaljevanja stranskih rovov in jih nekaj našli.

Raziskave tudi v Škocjanskih jamah

Pred dobrima dvema tednoma so mednarodno jamarsko odpravo organizirali tudi v Škocjanskih jamah. Tudi tam so raziskovali podzemni tok reke Reke in se skušali prebiti proti Kačni jami. Med obema jamskima sistemoma je še kakih 600 neraziskanih metrov, stikata pa se verjetno nekje med cono Risnik in Dolnjimi Ležečami. Potapljačem je uspelo raziskati nekdaj novih rovov, ki pa jih še niso izmerili. Sodelovalo je 50 jamarjev: slovenskih, čeških in italijanskih.

Glavni cilj odprave pa se jim je izmuznil. Preplavali so tri sifone, ki so jih odkrili že med prejšnjimi raziskovanji, pri četrtem pa obstali. “Voda je bila čista, videli smo osem metrov daleč. Prvi sifon je dva metra dolg in meter globok. Enostavno ga je preplavati. Tu nas je šlo skozi šest. Vso opremo smo nesli kilometer naprej, do drugega sifona. Nadaljevala sta le dva izkušena potapljača,” opisuje Roth.

Preplavala sta drugi sifon, dolg 300 metrov in globok več kot 20 metrov. Sledila je kakih 100 metrov dolga dvorana, potem spet 90 metrov potapljanja. “V četrtem sifonu je bila vidljivost slaba, pa tudi zraka nama je že zmanjkovalo. V prvih sifonih sva ga porabila več, kot sva načrtovala, saj sva morala ponovno iskati pravo pot. Porabila pa sva vsak po štiri jeklenke,” je bil po vrnitvi na površje razočaran potapljač Radek Nejezchleb, ki se je potapljal skupaj z Janom Enčevom. Potapljaško vrvico, ki so jo napeljali skozi 300-meterski sifon v prejšnjih raziskavah, je deroča Reka v času močnih deževij strgala. “Našli smo le tri koščke, ki so bili zapleteni med skale. Prostori pa so zelo veliki, tako da smo morali spet plavati ob robu okoli vseh sten, to pa traja,” je opisal.

So pa v reki Reki naleteli na številne človeške ribice. V zadnjem sifonu jih je bilo “celo gnezdo”, kakih deset majhnih na kupu, je dodal.

V letih, odkar češki in madžarski jamarji prihajajo v divaško podzemlje, so z domačimi jamarji postali prijatelji. “Poleg tega je pri raziskovanju treba sodelovati. Sploh pri tako veliki jami, kot je Kačna,” pravi predsednik divaškega društva Kristjan Rešaver.

In kaj je Tomaša Rotha v Divači tako navdušilo, da se vsako leto vrača? “Kačna jama je zelo razvejan sistem z ogromno možnostmi raziskav. Že blizu vhoda smo med prvimi raziskavami odkrili razpoko s prepihom in nove rove. Pomislil sem, kaj šele se mora skrivati v bolj oddaljenih delih. Bilo je veliko sifonov, ki še niso bili raziskani, in to nas je pritegnilo.”HELENA RACE


Najbolj brano