Združeni po evropske evre

Da bi lahko bistveno laže črpale evropski denar za različne projekte, se bodo slovenske, italijanske in hrvaške obmorsko-kraške občine in univerze povezale v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) Severni Jadran.

HRPELJE, KOZINA > Osem italijanskih, devet hrvaških in sedem slovenskih občin (mestna občina Koper ter občine Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Piran in Sežana) ter univerze v Trstu, na Primorskem in Jurja Dobrile iz Pulja. so se odločile pristopiti k Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS) Severni Jadran.>

“Gre za način sodelovanja, ki ga Evropska unija podpira že od leta 2006. Način, kjer se partnerji med seboj povezujejo z zelo različnimi cilji. Opredelili smo jih 11 in so zelo široko zastavljeni, saj združenje zajema 27 članic,” je povedala Ivana Štrkalj iz Mestne občine Koper.

Enajst ciljev

Združenje, katerega nastanek in namen je Štrkaljeva pojasnila tudi svetnikom hrpeljsko-kozinske občine, šele nastaja in temelji na konvenciji - ustanovnem dokumentu udeležencev in na statutu z določili o organizaciji in delovanju. Hrpeljsko-kozinski svetniki so začetne postopke za podpis konvencije o ustanovitvi združenja tudi uradno podprli.

Med cilje, ki jih bodo skupaj skušale uresničiti občine vseh treh držav in univerze, je bodoče združenje postavilo mobilnost, infrastrukturo in logistiko, okoljsko sprejemljive energetske vire, okolje in prostor, izobraževanje (poklicno in visokošolsko, znanost, raziskave, inovacije in tehnologijo, proizvodne dejavnosti in kmetijstvo, kulturo, turizem, zaposlovanje in poklicno usposabljanje, socialno zdravstveno področje ter varstvo manjšin in narodnih skupnosti. “Ker nas je veliko, smo oblikovali širše cilje in se odločili za operativno raven sodelovanja. Združenja regij že obstajajo in želeli smo meddržavno raven. Pomembno pa je tudi, da smo vključili univerze, ki nam lahko svetujejo in pripomorejo k razvoju posameznih vsebin,” je pojasnila Ivana Štrkalj.

Kot je povedala, gre za pri Sloveniji za drugo tovrstno teritorialno sodelovanje, manjše je nastalo že med Novo Gorico in Gorico.

Združenje naj bi namreč imelo bistvene prednosti pri črpanju evropskih sredstev, ki jih regija, v katero sodijo občine, zaradi razvitosti dobiva vse manj. “Ob tem, da se bodo občine med seboj bolje spoznale, videle skupne težave, vizijo druga druge, bo skušal župan posamezne občine vključiti ljudi v tehnične odbore. Tako se bomo začeli prepletati s sorodnimi problemi in oblikovati projekt ter ob tem spremljati razpise, ki bodo zadevali vse in se nanje prijavljati. Ker takšen način dokazuje trajnost in dolgoročno načrtovanje, prinese tudi boljše točkovanje na razpisih,” je poudarila Štrkaljeva.

V poštev med izborom projektov pridejo, denimo, področje kraškega roba, skrbi za morje, okolje, upravljanje s pristanišči, marinami, oskrba z vodo, optika na podeželju ..., je možne projekte sodelovanja nizala Štrkaljeva.

Sedež v Italiji

Združenje bo lahko zaživelo takoj, ko bodo konvencijo o ustanovitvi potrdile vse občine in jo bodo poslala pristojna ministrstva ter počakali še pol leta, kolikor je zahtevan rok.

Sedež združenja bo sicer v Italiji, in sicer zaradi bolje urejene italijanske zakonodaje na tem področju. Z vzpostavitvijo sedeža v Sloveniji bi namreč imeli dodatne finančne in organizacijske težave, “ki se nam ta trenutek ne zdijo potrebne”, je povedala Štrkaljeva in dodala, da bodo ob popravkih slovenske zakonodaje s tega področja sedež rade volje prenesli v Slovenijo.

Občine bo udeležba v združenju tudi nekaj stala - pokriti bo namreč treba stroške vsaj dveh zaposlenih na bazi, kar bi znašalo 60.000 evrov na leto. Prvi dve leti si bodo države in občine enakomerno porazdelile finančno breme, nato pa ga bodo plačevale glede na število prebivalcev v posamezni občini, je pojasnila Ivana Štrkalj.

TINA M. VALENČIČ

---