Zaradi države korak nazaj v proizvodnji

“Ne vem, kaj naj rečem, vse smo žrtvovali, da bi to podjetje obstalo, sedaj pa, ko smo ostali brez našega glavnega delovnega stroja, res več ne vemo, kako bomo reševali proizvodnjo,” je včeraj povedal delovodja v podjetju Alukomen holding Sandi Peric. Davčna uprava jim je namreč zaradi neplačanih terjatev na dražbi prodala najsodobnejšo strojno opremo, s katero so izdelovali PVC-okna in vrata.

KOMEN > Brez te strojne opreme, ki jo je Alukomen holding pred tremi leti prek razpisa kupil s pomočjo evropskega denarja, bo zaostala proizvodnja PVC-oken in vrat, za katero je to podjetje specializirano.

“Prav sedaj, ko se nam je spet odprlo tržišče, ko smo dobili velika naročila iz Nemčije, Italije in z domačega območja, saj očitno zaupajo kakovosti naših izdelkov, nas je država stisnila ob zid in nam zarubila glavni stroj, s katerim smo lahko v enem dnevu izdelali brezhibnih 50 in več kosov oken ali vrat,” je včeraj, vidno razočaran, povedal vodja proizvodnje Sandi Peric. Ter pogledoval po skupini delavcev, ki so razstavljali strojno opremo izredno sodobne proizvodne linije, ki naj je ne bi imelo nobeno drugo sorodno slovensko podjetje.

“Res je, da smo zanjo plačali 800.000 evrov, vendar je njena kapaciteta izredno visoka, dovolj je bilo, da so ob stroju delali trije ali štirje delavci, namesto še treh ali štirih več, in izdelki so vrhunske kvalitete. S tem strojem smo v zadnjih mesecih komajda uspeli zadostiti naročilom. Poslovnega uspeha bi se seveda radi tudi veselili, delno smo tudi zaupali, da nam bo država prisluhnila, a zdaj je jasno, da smo od tega tedna bolj kot ne prepuščeni propadu,” še ugotavlja vodja proizvodnje Peric.

Tako kot še približno 30 zaposlenih, je pred tremi leti stisnil zobe ter skupaj z ostalimi kolegi pristal na najnižjo plačo, da bi le ohranili podjetje. Tedaj se je zaradi dolga podjetja in gospodarske krize to začelo “sesuvati”, najprej se je seveda zgodila stavka, nato delavci pol leta niso dobili plač in 60 jih je celo zapustilo podjetje.

“Poleg tega smo kot podizvajalci pri več večjih projektih izgubili še vsaj milijon evrov, saj so šla podjetja, za katera smo delali, v stečaj in kdo ve, ali bomo kdaj poplačani,” še ugotavlja Peric. Vseh zdajšnjih 30 zaposlenih je podjetju zvestih že vsaj dve desetletji, nekateri so tu začeli delati že kot štipendisti. “Za obstoj podjetja se trudimo zaradi naših otrok, da bodo imeli delo v domačem kraju, sicer bi že pred časom obupali,” sklene Peric.

Izpraznjeni hali navkljub se tudi včeraj, na drugi dan demontiranja strojev, niso prepustili malodušju, saj so vsi prišli v službo. Organizirali so se tako, da so predvsem končevali ročni del proizvodnje, okna in vrata so opremljali z gumijastimi tesnili in še kaj. Predvčerajšnjim, ko so jih navsezgodaj presenetili delavci novega lastnika strojev s kamionom in žerjavi za odvoz, pa se sploh niso pustili motiti. Strokovni vodja proizvodnje Klavdij Štolfa je namreč uspel strojno izdelati še približno 50 oken. Včeraj pa jim je ostalo le še slovo od te nadvse sodobne naprave, ki jih je reševala velikih naročil. Sposobna je bila v enem zamahu osnovne elemente rezati, zračiti in vijačiti. In tudi če je v hali delalo malo delavcev, so se uspeli primerno organizirati, da je delo tekoče teklo.

In kako bo naprej? “Še ne vemo, kako se bomo organizirali. Ostaja nam stara, zastarela strojna oprema, vendar bo, če se odločimo za proizvodnjo z njo, ta preskok v bistvu velik korak nazaj,” je poudaril Štolfa. In ugotavljal, da bosta ne samo servis in popravilo velik strošek, tudi proizvodnja s temi starimi napravami zahteva več delavcev in več ročnega dela. “Upajmo, da nam bo uspelo vsaj tekoča naročila malo zamakniti, sicer bomo res propadli,” ne skriva pesimizma Štolfa.

Direktor podjetja Branko Terčon, ki je včeraj ob prihodu v službo najprej stopil do potrtih delavcev, pa vztraja, da ne bo odnehal s prizadevanjem, da bi država, ki jih je sama pahnila v težave, prevzela njihove obveznosti do Fursa in jih pobotala z njihovimi terjatvami. Še danes bo zbral zaposlene, da se pogovorijo, ali je možno premostiti težave, grozi jim namreč celo stečaj.

LEA KALC FURLANIČ

---