Zagotovil, da bodo bazne postaje prestavili, še ni

Potem ko je civilnim iniciativam uspelo doseči prestavitev nekaterih baznih postaj omrežja GSM-R v fazi postavitve, domačine skrbi, kaj bo z na problematičnih lokacijah že postavljenimi baznimi postajami. Na ministrstvu pravijo, da se, v kolikor pobude ne izhajajo iz strokovnih ali zakonskih zahtev, premike lahko izvede le na stroške pobudnikov ali občin. V civilnih iniciativah upajo, da bodo imele vsaj tokrat več posluha občine.

POSTOJNA, PRESTRANEK > Postojna in Prestranek sta dva od krajev, kjer sta stolpa baznih postaj digitalnega železniškega radijskega omrežja GSM-R zrasla med prvimi, še preden so se domačini sploh zavedli, kaj se dogaja, in ne da bi predhodno dobili kakršnakoli obvestila o posegu.

“Z deli so pričeli avgusta in v nekaj dneh je stolp stal. Takrat sem vprašal delovodjo, kaj pravzaprav počnejo, in izjavil je, da delajo kanalizacijo. Nekoliko smešno. Sprašujem se, ali niso nemara dobili navodil, da zavajajo ljudi,“ pravi Tomaž Valenčič, predstavnik Civilne iniciative (CI) Postojna. Pritrjuje mu tudi kolega iz Civilne iniciative Prestranek Jernej Tominc: “Če je kdo karkoli vprašal, ni dobil nobenih pojasnil.”

Toda za razliko od nekaterih drugih krajev, kjer so se baznim postajam uprli že poleti in še preden so bile postavljene, so se tukaj resneje organizirali šele pred kratkim. Nesprejemljivo se jim namreč zdi, da so, hočeš nočeš, postavljeni pred dejstvo. “Svet krajevne skupnosti se je odzval na pobudo krajanov, ki so izrazili zaskrbljenost nad postavitvijo bazne postaje v neposredni bližini stanovanjskih hiš. Od prve je oddaljen manj kot 30 metrov. Zaskrbljenost je še toliko večja, ker na Prestranku že stojita dva stolpa za mobilno telefonijo. Poleg vpliva na zdravje prebivalci izpostavljajo tudi negativen vpliv bližine baznih postaj na vrednost njihovih nepremičnin,“ je povedala Magda Jakin Černe, nova predsednica sveta Krajevne skupnosti Prestranek. Ki je s pomočjo Občine Postojna organizirala dva sestanka krajanov, drugega so se pred prazniki udeležili tudi predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Ne vedo, kateri študiji naj verjamejo

“Predstavili so nam študijo vpliva na okolje. Na Inštitutu za neionizirna sevanja zagotavljajo, da je v konkretnem primeru vplivni radij 12 do 13 metrov. Zveza ekoloških gibanj je predstavila druge študije, ki pa s tem ne sovpadajo. Zdaj lahko torej verjamemo enemu ali drugemu,“ izpostavlja Tominc. Prestranška CI, ki se je medtem že pridružila tudi vselovenskemu združenju civilnih iniciativ, bo zato vztrajala pri zahtevi, da stolp premaknejo izven naselja.

“V najslabšem primeru se pridružujemo zahtevi združenja po neodvisnem monitoringu nad napravo. Tudi zato, da ne bi v prihodnje prišlo do nameščanja anten mobilnih operaterjev, katerih signal ni usmerjen, kot je to predvideno za GSM-R.“

Premik zahtevajo tudi v postojnski CI, saj so najbližji bloki tudi tukaj že obremenjeni z bazno postajo mobilne telefonije. Valenčič pravi, da se pri tem nadejajo pomoči postojnske občinske uprave. “Ministrstvo v zvezi s sevanjem zelo posplošeno odgovarja. Pri tem je zanimivo, da meritve izvaja samo eno podjetje,” je skeptičen Valenčič, ki se zavzema za neodvisne meritve, ki bi upoštevale tudi že obstoječa sevanja na lokacijah, kjer viri elektomagnetnega sevanja že obstajajo.

Na ministrstvu za infrastrukturo so na naša vprašanja v zvezi z morebitnimi prestavitvami odgovorili na splošno, do prestranškega in postojnskega primera pa se (še) niso opredelili. “Večina do sedaj prejetih pobud glede prestavitev baznih postaj ne izhaja iz strokovnih razlogov, ampak iz splošnega nasprotovanja lokalnih prebivalcev.“

Ministrstvo pobude preuči

Na ministrstvu vse prispele pobude namreč strokovno proučijo glede tehničnih možnosti premika lokacije bazne postaje in vplivov na okolje. “V kolikor pobude ne izhajajo iz strokovnih ali zakonskih zahtev, se premiki lokacij baznih postaj lahko izvedejo le v kolikor občine oziroma pobudniki prevzamejo stroške, povezane s prestavitvijo baznih postaj,” dodajajo z ministrstva. Kakšne so zanje strokovne ali zakonske zahteve, niso povedali, iz prakse pa je jasno, da prihaja pri interpretacijah ene in druge strani do razlik.

Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da so na Primorskem bazne postaje, za katere so se, na podlagi zaključenih strokovnih preveritev, alternativne mikrolokacije izkazale za strokovno sprejemljive Avče, Plave, Kanal, Batuje in Rodik.

Občine prvič seznanjene že 2010

Peter Lemut, koordinator združenja CI, ugotavlja, da niso vse bazne postaje, ki že stojijo, kritične. “Če smo s pritiski in sklicevanjem na pozitivno evropsko prakso, ki predvideva 50-metrski odmik v smeri oddajanja, uspeli doseči premik baznih postaj, ki so bile načrtovane bliže od te razdalje, bo tudi za tiste lokacije, kjer bazne postaje že stojijo tako blizu, vsekakor naš cilj prestavitev.“ A tudi Lemut se zaveda finančne omejitve, saj gredo stroški v več deset tisoč evrov. Po njegovih besedah so tukaj na potezi občine, ki so zaspale takrat, ko bi morale pomagati ljudem, “danes, ko so CI nekaj dosegle, pa nekatere spet obračajo hrbet”. Na ministrstvu za infrastrukturo potrjujejo, da so občine prvič seznanili s projektom že leta 2010, pred izdelavo dokumentacije, nato pa podrobneje junija lani.

Sicer pa Lemut kot pomemben dosežek poudarja dogovor z ministrstvom, po katerem bodo civilne iniciative vključene v izvajanje monitoringa, bazne postaje pa podvržene zunanjemu in neodvisnemu nadzoru, predvsem z vidika preprečitve nameščanja dodatnih anten nanje. “Na nekaterih mestih so namreč komercialni operaterji za to zelo zainteresirani”.

VERONIKA R. ŽENKO

---