Začutili so kamen in pokrajino

V Kosovelovi knjižnici so v torek zvečer odprli razstavo fotografij, risb, slik in zgodb o kraških suhih zidovih. Po pripovedovanjih starejših Kraševcev so jih narisali ali ubesedili otroci kraških vrtcev in šol.

SEŽANA > “Ta natečaj je povezal vse generacije na Krasu in prispeval k temu, da bomo izjemno dediščino kraških suhih zidov ne samo oživili, temveč tudi vgradili v vsakdanje življenje,” je povedala akademska slikarka Karin Lavin, ki je usmerjala mlade pri etnološkem natečaju Zgodbe kraškega suhega zidu in kamna Partnerstva za ohranjanje in popularizacijo kraške suhozidne gradnje. “Ko smo šli na teren in so se otroci prvič srečali s porušenimi zidovi, so me začudeno gledali, ko sem jim govorila o lepoti,” je še dodala. Po zaslugi partnerstva in dutovskih šolarjev je eden izmed prej porušenih zidov, pri dutovski šoli, zdaj obnovljen.

Anja Kristan iz Vrtca Sežana pa je o odzivu malčkov povedala: “Ko smo začutili zid z vsemi čutili, smo spoznali, da to ni le kup kamenja, temveč da ima zgodbe, da nosi našo preteklost.”

Na razstavi, ki bo v sežanski knjižnici odprta do konca meseca, so na ogled risbe, slike, fotografije in spisi otrok in šolarjev iz vrtcev in šol v Vremah, Divači, Sežani in Dutovljah. Vanje so prelili pričevanja starejših Kraševcev o zidanju suhih zidov, pa tudi o njihovi vlogi na Krasu, ki kaže, kako tesno so bili ljudje povezani s svojim okoljem in naravo. Pričevanja so razlagalna in tudi hudomušna, v obliki anekdot, prostih spisov in intervjujev. Dijaki aranžerskega programa na sežanski srednji šoli pa so vsakemu sodelujočemu otroku in šolarju naredili unikatno poslikavo majice z motivom suhega zidu.

Danilo Antoni, predsednik Partnerstva za ohranjanje in popularizacijo kraške suhozidne gradnje, je predstavil dosežke partnerstva, koordinatorka partnerstva Darja Kranjc pa je skupaj z Borisom Čokom, gonilno silo obnove kraških suhih zidov, sodelujočim podelila priznanja.MUZ

---