Za starejše je najnevarnejše, da se zaprejo

V pivškem društvu upokojencev so v zadnjih treh letih razširili nabor dejavnosti za člane na skoraj dvajset, glede na izražene interese vse večjega števila članov pa bi jih lahko imeli še več. Delček svoje ustvarjalnosti na kulturnem področju so članice in člani predstavili na kulturnem večeru ob mednarodnem dnevu starejših.

PIVKA > “Mi nismo stari, smo starejši. Star si, ko imaš več kot sto let. Mi pa imamo še veliko interesov, želja in načrtov,” hudomušno pravi Nevenka Šelj, podpredsednica Društva upokojencev Pivka. “Po upokojitvi sem si najprej zaželela vrt, ker zanj nisem imela časa, dokler sem še delala. A kmalu sem ugotovila, da mi je še nekaj manjkalo, zato sem se vključila v društvo,” pripoveduje. Najprej je začela s prostovoljnim delom pri projektu Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja doma, katerega namen je odkrivati pomoči potrebne starejše in jim pomagati. Vodi pa tudi krožek Beremo skupaj, s katerim v društvu popularizirajo branje.

Ko postane branje družabno

A člani krožka niso le strastni bralci, temveč tudi pisci. “Ugotovili smo, da se naši člani lahko pohvalijo s toliko svojimi deli, da se nam je zdelo škoda, da ne bi te ustvarjalnosti širše predstavili,” Šeljeva pojasi, kako so se začeli njihovi kulturni večeri.

Bralca in besedna ustvarjalca sta tudi člana društva Srečko Likar in Dora Hrvatič. “Glavna poanta je, da drug drugega spodbujamo k branju dobrih knjig, o knjigah debatiramo in drugim predstavimo, kaj se te je v prebranem najbolj dotaknilo,” pravi Likar. Zanj je branje vsakodnevna rutina - z nežno glasbo v ozadju in litrom vode ob fotelju, tako da včasih še jesti pozabi.

Hrvatičeva s knjigo začenja in zaključi dan. V potujoči knjižnici si vsak teden izposodi novo knjigo, tako da na leto prebere več kot 50 knjig. Žanrsko in tematsko zelo različne, celo kakšna politična se najde med njimi. “In potem na ta račun napišem kakšno pikro pesem,” se pošali Hrvatičeva, ki jo k pesnjenju spodbudi aktualno dogajanje. Včasih je povod za pesem lahko celo kakšen stavek, izrečen na televiziji. “Tudi begunci in izbrisani imajo svojo pesem. Enkrat pa sem na krožku prebrala eno o zaljubljeni ljubezni, pa so mi rekli, da ljubezenske poezije od mene niso pričakovali. Kako da ne, saj sem jo vendar doživljala,” se nasmeji. Brez druženja s svojimi kolegi v društvu bi ji bilo dolgčas, prizna.

Želijo si medegeneracijski center

”Naše delo smo organizirali v štiri krovne dejavnosti: druženje in izleti, zdravje in sociala, šport in rekreacija ter kultura in izobraževanje. Vse so razdeljene v številne sekcije. Vsakdo se lahko najde v svoji niši in je aktiven. Za starejšega človeka je najnevarnejše, da se zapre,” poudarja Evgen Primožič, predsednik društva z okrog 700 člani.

Za naprej pa njihova velika želja ostaja ustanovitev medgeneracijskega centra. “Če ni solidarnosti med generacijami, družba lahko samo razpade,” opozarja Primožič.

A so, kot ugotavlja članica Janja Brne, današnje življenjske spremembe marsikaj obrnile. “Skrita želja nas starejših je, da ostanemo vedno doma, a moči nas vztrajno zapuščajo. Kdo nam bo doma pomagal, se večkrat vprašamo. Naši otroci so službeno iz leta v leto resneje obremenjeni. Tudi otroci večkrat čutijo, da doma nima nihče več časa zanje.” Brnetova se spominja, da nekdaj stari starši niso bili tako zapuščeni ali celo pozabljeni, starši pa so lahko brezskrbno opravili svoje delo, saj so bili otroci na varnem pri starih starših.

VRŽ

---