Za opazke, da so “kvazi kraševci”, se ne zmenijo

Na Zelenem krasu, ki pod skupno blagovno znamko povezuje šest občin primorskonotranjske regije, v zadnjem obdobju beležijo rast števila obiskovalcev in nočitev, pa tudi širitev in izboljševanje kakovosti ponudbe. Nekatere opazke Kraševcev, ki ljubosumno varujejo ime Kras, zato vidijo predvsem kot kompliment.

RDO Zeleni kras uspešno privablja turiste s presihajočimi jezeri, Križno jamo, Parkom vojaške zgodovine in pristno lokalno ponudbo. Foto: Erika Kovačič
RDO Zeleni kras uspešno privablja turiste s presihajočimi jezeri, Križno jamo, Parkom vojaške zgodovine in pristno lokalno ponudbo. Foto: Erika Kovačič

PIVKA > Precej zaslug za to, da se je območje, ki z izjemo Postojnske jame v preteklosti ni imelo posebne turistične tradicije, začelo turistično prebujati in v zadnjem obdobju na tem področju dosegati tudi vse boljše rezultate, ima pred poldrugim letom ustanovljena Regijska destinacijska organizacija (RDO) Postojnska jama - Zeleni kras.

Ta je zaživela v okviru Regionalne razvojne agencije (RRA) Zeleni kras, šest občin primorsko-notranjske regije pa trži pod blagovno znamko Zeleni kras, ki je nekakšen skupni imenovalec tega območja, znanega predvsem po bogatem podzemnem svetu, presihajočih jezerih in gozdovih.

Dvanajst odstotkov več nočitev

V destinaciji Zeleni kras beležimo porast števila nočitev. V lanskem letu za 12 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Vemo, da gre še vedno za izrazito prehodno destinacijo z velikim obiskom dnevih gostov. A obenem se širi in razvija tudi ponudba stacionarnega turizma, predvsem na podeželju,“ poudarja Mateja Simčič, svetovalka na RRA.

Število nočitev je lani preseglo 70.000, medtem ko je število obiskovalcev znamenitosti več kot desetkrat tolikšno, predvsem na račun Postojnske jame in Predjamskega gradu.

Dobro delo turističnih akterjev na Zelenem krasu pa ni ostalo neopaženo niti na Krasu z veliko začetnico. A če so se nekateri na Krasu ob tem samokritično zamislili, drugim razvoj Zelenega krasa ni preveč povšeči. “Res je, da pri nas nimamo terana in pršuta, imamo pa izjemno kraško podzemlje, presihajoča jezera in največjo kraško turistično atrakcijo. Nikoli se ne predstavljamo kot Kras z veliko začetnico, temveč vsem vedno pojasnjujemo, kakšna je razlika med enim in drugim. Ne želimo, da bi Kraševci mislili, da jim karkoli krademo. Naša želja je, da bi se povezali in da bi skupaj nastopali pod eno blagovno znamko. Za promocijo Slovenije v tujini je kras adut, a na žalost ga ne moremo dovolj dobro promovirati ravno zato, ker ni povezan,“ je do “vrtičkarstva” kritična Mateja Simčič. “Sicer pa, če nam priznavajo, da smo se organizirali in uspeli nekaj narediti, lahko to razumem zgolj kot pohvalo,“ še pripomni.

Turisti odkrivajo podeželje

Toda v RDO so zadovoljni, da raste tudi obisk ostalih znamenitosti, kot so na primer Park vojaške zgodovine, Križna jama, Pivška presihajoča jezera. Prevladujejo individualni tuji gosti, iz Francije, držav Beneluksa, Nemčije, Avstrije in Italije. “Izkoristijo ugodne cene nočitev in dobro lokacijo, saj niso omejeni le na oglede po regiji, temveč od tu odhajajo tudi na izlete v okolico,” ugotavlja vodja RDO Dejan Iskra.

“Predvsem pa nas veseli - in to lahko tudi konkretno povežemo z aktivnostmi RDO - vse večje povezovanje med ponudniki in novostmi na področju turistične ponudbe, na primer pred kratkim odprt nov Muzej krasa, eko turistične namestitve na podeželju z degustacijskimi centri, alternativne oblike prenočevanja,” še izpostavlja Simčičeva.

Izobraževanje in povezovanje ponudnikov

RDO po besedah Iskre namreč kljub razmeroma skromnemu proračunu, ki je lani znašal 30.000 evrov, letos pa bo 50.000 evrov, velik poudarek daje tako izvajanju promocije na eni strani kot izobraževanju in povezovanju turističnih ponudnikov, informatorjev v turistično-informacijskih centrih in lokalnih turističnih vodnikov.

Med slednjimi so številni svojo dejavnost opravljali kot osebno dopolnilno delo. Na RDO so zato zelo kritični do spremembe pravilnika o osebnem dopolnilnem delu, ki je občasno lokalno vodenje in tradicionalne prevoze izbrisal iz opisa del, zato so na pristojno ministrstvo že apelirali, naj pravilnik popravi. Po novem namreč lahko lokalno vodenje izvajajo le osebe, ki so registrirane kot samostojni podjetniki, v tako majhni destinaciji, kot je Zeleni kras, pa se to obrestuje le manjšemu številu vodnikov.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano