Za nove naložbe se bo treba zadolžiti

Ilirskobistriška občina bo letos največ proračunskega denarja namenila za naložbe na področju izobraževanja ter prometno in komunalno infrastrukturo, a se bo morala zanje tudi zadolžiti. Opozicija pogreša projekte z večjim razvojnim potencialom.

Ena letošnjih največjih naložb v Ilirski Bistrici bo dokončanje še zadnje faze novega centralnega vrtca, v katerega naj bi se malčki predvidoma preselili jeseni. Foto: Veonika Rupnik Ženko
Ena letošnjih največjih naložb v Ilirski Bistrici bo dokončanje še zadnje faze novega centralnega vrtca, v katerega naj bi se malčki predvidoma preselili jeseni. Foto: Veonika Rupnik Ženko

ILIRSKA BISTRICA >Ilirskobistriški svetniki niso želeli ponoviti lanske napake, ko so proračun za leto 2014 sprejeli šele konec leta. “Najslabši proračun je tisti, ki ni sprejet,” je stališče največje opozicijske svetniške skupine Bistra lista strnil Zorko Šabec. Proračun je podprla tudi opozicija (razen enega), a ne zato, ker bi se z njim v celoti strinjala, temveč da ne bi občine ponovno spravili v mrtvi tek. Tako je bil sprejet skoraj soglasno, a po večurni vroči razpravi.

Na nerealnih postavkah

Smo res v težki dilemi. Veliko je minusov. V prvi vrsti zadolževanje. Poleg tega v proračunu ni razvojnega naboja, ampak gre bolj za gašenje posameznih interesov. Nimamo razvojnih zgodb, ne znamo izkoristiti tega, kar imamo, tako kot na primer v sosednji občini Pivka. Stvari se ne lotevamo celovito. Zadržani smo tudi zaradi enostranskega načina priprave. Toda z druge plati: on (Emil Rojc, op. p.) je župan. Njega so volilci izvolili in ne bi mu radi ovirali dela,“ je pred glasovanjem povedala Kristina Valenčič (Bistra lista).

Največ pomislekov je imela, tako kot še nekateri svetniki, ker naj bi bili projekti zasnovani na nerealnih postavkah, kot je kar 1, 5 milijona prihodkov od prodaje premoženja občine. “Bojim se, da imamo za en milijon projektov, ki se ne bodo izvajali,” je opozorila.

Širitev cone v Podgradu

Župan Emil Rojc je to zanikal, češ da obstaja izražen interes za nakup občinskih nepremičnin. Med drugim se je po njegovih besedah pojavil tudi resen interesent za nakup zemljišča v podjetniški coni v Podgradu. Občina je zato v proračunu predvidela 200.000 evrov za njegovo komunalno ureditev, s prodajo pa bi utegnila iztržiti še slabih 100.000 evrov več. “Toda če ne bo pravnega zagotovila, da bo investitor to zemljišče kupil, ne bomo šli v investicijo,” je poudaril župan.

Dokončanje vrtca, začetek gradnje šole

Proračun po njegovih besedah sicer daje poudarek gradnji stavb za vzgojno-izobraževalne namene. Med večjimi je zadnja faza centralnega vrtca, ki skupaj z opremo znaša 900.000 evrov. Načrtovana je tudi ureditev kuhinje v osnovni šoli (OŠ) Antona Žnidaršiča, začeli se bosta gradnja vrtca ob OŠ Podgora Kuteževo in nove OŠ v Podgradu. Precej denarja namenja proračun tudi za prometno ureditev na območju zdravstvenega doma in OŠ Dragotina Ketteja ter za sofinanciranje dokončanja obvoznice.

Naslednji pomemben sklop je komunalna infrastruktura, začetek ureditve kanalizacije po občini in začetek projekta oskrbe Obale in Krasa s pitno vodo, zadnji pomembnejši sklop pa so protipoplavni ukrepi,” je izpostavil Rojc. Nadaljevanje nekaterih projektov pa ne bo možno brez evropskega sofinanciranja, ki še ni zagotovljeno, je opozoril: “Nekatere projekte predlagamo v dobri veri, da bodo zanje na razpolago tudi evropska sredstva.

Proračun je težak 13,7 milijonov evrov, od tega bo šlo za naložbe pet milijonov evrov. Predvidenih odhodkov je za 1,6 milijona evrov več, za kar se bo občina zadolžila. “V preteklih štirih letih se občina ni zadolževala, ampak je dolg glede na prejšnji mandat znižala,” je v opravičilo navedel župan.

Proračun je težak 13,7 milijona evrov, od tega bo šlo pet milijonov za naložbe. Predvidenih odhodkov je za 1,6 milijona evrov več, za kar se bo občina zadolžila. “V preteklih štirih letih se občina ni zadolževala, ampak je dolg glede na prejšnji mandat znižala,” je v opravičilo navedel župan.

Veliko kritik so svetniki izrekli na račun zmanjševanja denarja za Knjižnico Makse Samsa, a je po županovih besedah to doletelo vse javne zavode. Glede smučišča na Sviščakih pa je dejal: “Intenzivno delamo na tem, da se uredi status zemljišča. Upam, da bomo to letos speljali. Drugo leto bomo lahko investirali, če se vam bo zdela investicija smiselna,.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano