Za mestna jedra z vsebino

Mestna središča so velikega pomena tudi z gospodarskega vidika, saj imajo velik podjetniški in turistični potencial, so izpostavili udeleženci četrte konference GZS za mala in srednja podjetja. Skupni imenovalec dobrih praks s tega področja je po njihovem mnenju učinkovito sodelovanje, ki ga podpirajo različni finančni mehanizmi.

POSTOJNA > Kot je na konferenci v Postojni opozoril podpredsednik upravnega odbora Podjetniško-trgovske zbornice in direktor podjetja Lotrič Meroslovje Marko Lotrič, so gradnja velikih nakupovalnih središč na mestnih obrobjih, spremembe nakupovalnih navad potrošnikov in upad kupne moči negativno vplivali na trende v mestnih središčih. “Večina mestnih jeder se pogosto spopada z upadom števila obiskovalcev, selitvijo dejavnosti na obrobje in praznimi poslovnimi prostori,” je dejal.

Kot eno od možnih rešitev za oživljanje mestnih središč vidi menedžment mestnih središč. Gre za model sodelovanja, v katerem lokalna skupnost v okviru javno-zasebnega partnerstva skupaj z gospodarstvom izvaja dejavnosti za oživljanje mestnih središč.

Tudi po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča so bila mesta od nekdaj “neko središče novega razvojnega impulza”. “Mesta so tista točka, kjer prihaja do gostote idej, povezovanja teh idej in nastajanja novih razvojnih modelov,” je poudaril in se zavzel za premišljeno upravljanje mestnih središč, “da ne bodo ta postala samo spalna naselja, samo trgovski centri ali samo turistični centri”.

Direktor Postojnske jame Marjan Batagelj je pomen strateškega razvojnega investicijskega partnerstva izpostavil z vidika, da se prvič govori o povezovanju različnih deležnikov v prostoru za skupni cilj. To je po njegovih besedah povečevanje turističnega obiska in zadovoljstva gostov.

Tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je izpostavil potencial menedžmenta mestnih središč in poudaril, da ta nudi več modelov, prilagojenih značilnostim posameznih mest. “Naša želja je, da občine prepoznajo svojo vlogo pri razvoju novih podjetniških priložnosti in spodbujajo lokalne ponudnike k povezovanju,” je povedal.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je občine in podjetnike pozval, naj za uresničevanje zamisli izkoristijo sredstva iz naložbenega načrta za Evropo.

Malim in srednjim podjetjem ter projektom, kot so pametna mesta, so namenjena tudi posojila Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banke). Član uprave banke Roman Rojc je povedal, da banka podpira tudi razvoj investicijske platforme, namenjene manjšim skupnostim za razvoj pametnih mest.

Na konferenci so podelili tudi priznanje pomladni veter, ki ga prejme posameznik oziroma organizacija v Sloveniji, ki je po mnenju članov GZS največ prispeval k razvoju podjetniškega okolja v Sloveniji. Letos ga je prejel direktor trgovskega podjetja Fama iz Vipave Aleksander Lemut. STA

---