Z vlaki v Novo Gorico čez Opčine

Poleg Živega muzeja Krasa in geoparka Kras bi bil v Sežani dobrodošel tudi interpretacijski center Krasa, meni mladi arhitekt Primož Barut. Sodobno zasnovano stavbo bi umestil v zgodovinsko mestno jedro, na območje zdajšnjega podhoda pod železniško progo, progo pa preselil.

SEŽANA > Stavbo interpretacijskega centra Krasa bi Primož Barut postavil na robu Trga 28. avgusta, ki ga je v preteklosti prekrival kal fontalon (ta je zdaj skrit pod tlakom) in čez zdajšnjo progo Sežana-Ljubljana. Tako proga kot kal sta simbol preteklega razvoja Sežane v pomembno naselje, interpretacijski center pa bi to nadaljeval, saj bi deloval kot promocijski center Krasa in generator razvoja, meni mladi arhitekt.

“Vprašati se moramo, ali tak center rabi bolj mesto ali zavarovano območje. Po izkušnjah iz tujine so koristi zlasti za turizem večje v prvem primeru,” meni arhitekt dr. Ljubo Lah, ki je bil skupaj z Darkom Likarjem tudi Barutov mentor pri diplomski nalogi.

Toda ker je stavbo narisal na sedanji progi Sežana-Ljubljana, pod katero je zgrajen tudi podhod za staro sežansko sosesko Vidmašče, je moral najti novo rešitev za progo. In jo je našel. Poleg proge za Ljubljano se v njeni bližini v predoru vije tudi proga Sežana-Nova Gorica. V ta predor bi Barut preselil vlake za Ljubljano, goriško progo pa “preselil” v Italijo. Nekoliko starejši Sežanci se namreč še spominjajo, da so do zgraditve odseka proge med Sežano in Krepljami vlaki iz Sežane do Gorice vozili čez Opčine. To staro progo bi Barut oživil, kar pomeni, da goriški vlaki ne bi več obremenjevali vzhodnega dela Sežane.

To, da bi del proge potekal po območju sosednje države, se mu ne zdi problem “Če lahko v Evropski uniji prebivalci Brd uporabljajo Sabotinsko cesto, ki gre ravno tako preko Italije, ki lahko dogovor sklenili tudi tukaj, saj trasa že obstaja,” je naredil primerjavo.

Umik ene proge z vzhodnega dela mesta, kjer je tudi sedež občine in upravne enote, bi po Barutovem mnenju prineslo ne samo prostor za novo stavbo, temveč še nekaj drugih koristi: pridobili bi nove mestne in rekreacijske površine, mesto bi bilo bolj povezano in zgoščeno, saj ga ne bi več sekala železniška proga, območje bi bilo varnejše in prijaznejše. Trg 28. avgusta, ki je tudi po prenovi namenjen pretežno parkiranju, pa bi razbremenili pločevine, saj bi pred vstopom v mesto lahko zgradili novo parkirišče.

Sežanski ekonomist Stojan Gorup, ki je sodeloval tudi pri študijah za Živi muzej Krasa, je Barutovo zamisel ocenil kot zanimivo: “Variantna rešitev z umestitvijo na Trg 28. avgusta je zelo širokopotezna in dolgoročna. Meni se zdi dobra. Res pa je, da časi finančno zanjo niso najbolj primerni. Da bi jo opravičili, bi potrebovali na matičnem Krasu vsaj še 20.000 dodatnih turistov,” meni.

BOGDAN MACAROL

---