Z ameriškim klekom proti burji

1370 ameriških klekov in 90 brez, drenov ter črnih borov naj bi v prihodnjih letih preprečevalo burji, da bi avtocesto pri Postojni, Razdrtem in Senožečah zasipala s snegom. Čeprav to nihče ne zagotavlja, pa vsi upajo, da bodo žive meje preprečile tudi nenadne snežne zavese, zaradi katerih se je zadnje dni lanskega leta pri Postojni zgodil doslej najbolj množični nalet vozil, v katerem je umrl en človek.

POSTOJNA > Po lanski hudi prometni nesreči, v kateri je zaradi nične vidljivosti v snežni zavesi trčilo 53 vozil, so se v javnosti pojavila vprašanja, zakaj vzdrževalci ob avtocestah ne postavljajo več lesenih snegobranov, ki bi lahko preprečili takšne dogodke. Snegobrani so včasih lovili snežne zamete ob avtocesti, minulo zimo pa so jih postavili do Senožeč, višje proti Postojni pa ne.

“Ta pojav je takšne narave, da ga ovire ob avtocesti ne bi mogle ustaviti. To so močni sunki burje, ki vrtinčijo in dvigujejo sneg. In če bi ga res hoteli preprečiti, bi morale biti te ovire zelo visoke. Običajni snegobrani so bili neuporabni in ne dovolj učinkoviti,” je nekaj dni po nesreči pojasnjeval vodja Darsove službe za upravljanje prometa in prometne varnosti Ulrich Zorin. Na isto vprašanje pa je komandir koprske prometne policije Mitja Palčič odgovoril drugače: “Starejši ljudje so bili modri in gotovo so bile te pregrade ovira za burjo, sicer jih ne bi postavljali.”

Proti burji 1460 cipresovk, grmov in dreves

Očitno so tudi na Darsu spoznali, da morajo po najhujšem verižnem trčenju, ki sta ga zakrivila burja in sneg, vsaj poskušati nekaj storiti. Pred dnevi so tako Darsovi delavci ob avtocesti pri Postojni izkopali nekaj dolgih jarkov, delavci drevesnice Štivan pa so vanje posadili visoke sadike ameriškega kleka (thuja occidentalis).

“Ja, začeli smo s testno zasaditvijo 1370 klekov. Izbrali smo take rastline, da bodo ustvarile neko pregrado, za katero bi burja odlagala sneg in ustvarjala zamete, ter bi lahko tudi preprečevali vrtinčenje vetra,” je o nameri Darsa včeraj pojasnil vodja postojnske baze Vito Meško. Da bi burji postavili gosto oviro, bodo kleke zasadili v dveh vrstah, približno deset metrov od roba avtoceste. Ker so žive meje bolj značilne za pozidano okolje, bodo njihov izgled na odprtem omilili še z 90 brezami, črnimi bori in drenovimi grmi.

Po žledu piha močneje

Meško pojasnjuje, da so pri proučevanju možnih ukrepov naleteli na študijo o rastlinskih protivetrnih zaščitah, ki so jo strokovnjaki zavoda za gozdove pripravili zaradi odnašanja prsti v Vipavski dolini. Na osnovi te študije so se Darsovi strokovnjaki skupaj s kolegi iz zavoda za gozdove in gozdarskimi inšpektorji odločili za žive meje iz ameriškega kleka.

Zasadili jih bodo pri Postojni, kjer se je zgodila nesreča, pri papeževem križu, pri Razdrtem in pri priključku Senožeče. Ob glavni trasi avtoceste bodo žive meje zasadili približno 15 metrov stran od roba ceste, ob priključkih pa nekoliko bliže. “Seveda jih bomo morali tudi obrezovati, morda prva leta tudi zalivati in tako naprej. Žal pa ne bodo mogle preprečiti takih snežnih zaves, kot se je zgodila decembra,” je povedal Meško.

Nad priključek Postojna so v minulih dneh postavili tudi vrtljivo kamero, s katero bodo v Postojni in na Kozini ves čas spremljali dogajanje in razmere na cesti. “To območje postaja vedno bolj problematično. Predvsem po zadnjemu žledu, ki je temeljito zredčil gozdove v hribih nad Postojno, opažamo, da tukaj vedno močneje piha,” je še povedal Meško.

Eden mrtev, deset hudo ranjenih

Najbolj množična nesreča na naših avtocestah se je zgodila zadnjo lansko nedeljo. Vrtinec burje je s severne strani ceste dvignil suh sneg, ga nesel naravnost na avtocesto ter voznikom ustvaril nepregledno belino.

V verižno trčenje je bilo vpletenih 53 vozil in v njih ujetih kar 172 ljudi. Med njimi se jih je deset huje poškodovalo, najhuje pa državljan Poljske, ki ga je pokosil drugi voznik, ko je izstopil iz avta. En udeleženec je umrl. Volkswagen tuareg, v katerem se je vozila bosanska družina, se je zaril v prikolico tovornjaka, v njem pa je umrl 25-letni sopotnik.

Obsežno delo so medtem končali tudi prometni policisti. “Delali smo na vseh področjih in iskali krivca, vendar v takih razmerah vsak voznik reagira drugače, zato krivde nismo mogli pripisati nikomur. Tudi Dars je storil vse, kar je lahko. Prometna signalizacija je opozarjala na burjo, na nepregledno snežno zaveso, ki je prišla nenadoma, pa ni mogla opozarjati. Krivca sta torej le sneg in burja,” je komandir koprske prometne policije Palčič povzel poročilo, ki so ga poslali tožilstvu.

Z Nizozemske so medtem dobili tudi “črne skrinjice” iz avta Poljaka in nesrečne bosanske družine. Izkazalo se je, da je Poljak vozil s povsem običajno hitrostjo, modem iz švicarskega tuarega pa je bil tako poškodovan, da podatkov iz njega niso mogli prebrati. “Ugotovili smo še, da bi bilo dobro postaviti utripajoče luči, ki bi voznike res alarmantno opozorile na izredne razmere,” je dodal Palčič. O svojih ugotovitvah so obvestili tudi zavarovalniški biro, vsaka zavarovalnica pa bo (je) izplačala škodo svojim zavarovancem.

DANIJEL CEK

---