Vse več ljudi po izredno pomoč

Število izrednih denarnih socialnih pomoči se je lani, v primerjavi s predhodnim letom, v ilirskobistriški občini povečalo kar za 70 odstotkov. A le v manjšem delu zaradi poplav in stečaja TIB Transporta. Razlog so zaposleni, ki imajo tako nizke dohodke, da z njimi ne morejo normalno preživeti, in starejši z zelo nizkimi pokojninami, pravi direktorica centra za socialno delo Kristina Zadel Škrabolje.

ILIRSKA BISTRICA > Številke kažejo, da se je socialna slika tudi na Ilirskobistriškem v zadnjem letu precej poslabšala. “In v letu 2015 vtis ni nič boljši. Po številu knjiženih zadev in strank ne bi mogla reči, da število zadev upada, kvečjemu se spet povečuje,“ pravi direktorica Centra za socialno delo Ilirska Bistrica Kristina Zadel Škrabolje, ki bo center po vsej verjetnosti vodila še en mandat. Bila je namreč edina kandidatka na razpisu, k njenemu imenovanju so na zadnji seji že podali pozitivno mnenje ilirskobistriški svetniki, zdaj pa mora to storiti še pristojno ministrstvo.

Na področju dodeljevanja pravic iz javnega denarja se je število rednih denarnih socialnih pomoči povečalo za 30 odstotkov (vseh prejemnikov je bilo 866), izrednih denarnih pomoči pa kar za 70 odstotkov (na 581). “Zelo veliko povečanje izrednih denarnih pomoči je predvsem na račun zaposlenih z najnižjimi dohodki in starejših z zelo nizkimi pokojninami,“ na revščino, ki pa je navzven večinoma skrita, opozarja Zadel Škraboljeva. “V zakonu piše, da tisti, ki je brez zaposlitve, ne sme biti v boljšem položaju kot tisti, ki je zaposlen. A zadnje čase se zdi, da so med tistimi, ki prejemajo denarno pomoč, otroške dodatke, štipendije - in zagotovo jih veliko tudi dela na črno - nekateri v boljšem položaju kot zaposleni, ki prejemajo najnižje dohodke.“

Povečalo se je tudi število varstvenih dodatkov. “Ko je s spremembo zakonodaje ta pravica postala vračljiva in je pomenila vpis zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino, so se ji starostniki v večji meri odpovedali. V zadnjem obdobju pa so starostniki, ki imajo zelo nizke pokojnine, ugotovili, da brez te pomoči ne morejo preživeti, zato se je število prejemnikov spet povišalo.“ Prav tako se je povišalo število vlog za subvencije tržnih najemnin in državnih štipendij.

Lani odvzeli štiri otroke

Zadel Škraboljeva ugotavlja, da se revščina, brezposelnost in s tem povezane stiske močno odražajo v družinah in med posamezniki, saj je med njimi vse več duševnih bolezni in odvisnosti. Število razvez zakonskih zvez se je lani povečalo za 100 odstotkov (s sedem na 14), število razpadov zunajzakonskih skupnosti pa za 43 odstotkov (z 31 na 41). Število postopkov obravnave nasilja v družini se je povečalo kar za 93 odstotkov (na 21). Lani so morali v kar treh družinah uporabiti najskrajnejši ukrep odvzema skupno štirih otrok, ki so jih namestili v rejniške družine.

Direktorica opozarja, da kljub dodatnim nalogam, ki jih je centrom prinesla spremenjena zakonodaja, in povečanem obsegu dela s kadri nikakor ne sledijo potrebam, saj centri niso bili izvzeti iz zakonskega določila o zmanjševanju števila zaposlenih. “Zavedamo se, da moramo ljudem pomagati, da smo tukaj zaradi tega, a žal je večkrat težko biti dovolj ažuren, zato dajemo najbolj ogrožene in ranljive na prednostno listo,” Zadel Škraboljeva še obžaluje, da imajo veliko premalo časa za socialno delo v pravem pomenu besede.

VERONIKA R. ŽENKO

---