Vrtače in murve naj dajo podobo Divači

Medtem ko v Divači obnavljajo železniško postajo, tako da širijo tire in gradijo tri podhode ter nov most kot prometni dostop v kraj, mlada krajinska arhitektka Urška Valenčič predlaga zanimivo urbanistično zasnovo Divače. Njena rdeča nit so vrtače - kraške naravno-geografske posebnosti, ki kraju dajejo identiteto. Zato je zasnovala ureditev osrednjega trga po analogiji kraške vrtače.

DIVAČA > Območje mesteca Divača je zelo posebno. Prepredeno je s prometnicami, zato je naselje precej razpršeno in brez pravega središča, poleg tega pa ga na dva, med seboj zelo slabo povezana dela, ločuje železniška proga s postajo. Slednjo trenutno obnavljajo, progo pa širijo z novimi tiri, ki bodo zadostili načrtovanemu drugemu železniškemu tiru, gradijo pa tudi tri nove podhode in most za cestni promet.

S podhodi bosta sicer dela naselja odslej bolj povezana, predvsem za pešce in kolesarje, vendar pa je mlada krajinska arhitektka Urška Valenčič ugotovila, da bo tako Divača še naprej ostala brez pravega komunikacijskega središča.

Kraška vrtača kot središče mesta

“Podala sem možnost celostne zasnove železniške infrastrukture v Divači v želji, da železnica postane komunikacijsko središče in eno od vozlišč naselja, vpeto v življenje prebivalcev,” pojasnjuje Valenčičeva, doma sicer s Prema. Ker je rdeča nit njene idejne urbanistične zasnove Divače “prisluhniti prostoru”, se je oprla na, po njenem mnenju, največji prostorski potencial Divače - na njeno obdajajočo naravno krajino, kjer seveda izstopajo kraške vrtače.

Zato je območje železniške postaje oblikovala v obliki vrtače. Pod njo bi bil podhod krožne oblike, ki bi ne bil zgolj brezoblični betonski objekt (kakršnega trenutno gradijo), ampak bi ga napolnili s centralnimi dejavnostmi, kot so trgovine in podobno. “Pokrajina okoli mesta z značilnimi vrtačami je ključen gradnik prostora, je nosilec identitete prostora,” utemeljuje krajinska arhitektka. In ob tem poudarja, da je z vzpostavitvijo osrednjega prostora možno povezati vsa doslej nepovezana območja naselja, ki se razprostira med Divaškim hribom, dolino Krgunca in naseljem severno od železnice.

Krajinska arhitektka Urška Valenčič je prepričana, da bi temu kraškemu naselju, znanem tudi po starem vaškem jedru, v urbanističnem smislu veliko doprinesel murvin drevored, kakršen je nekoč v Divači že rasel, danes pa so v spomin nanj ostala le posamezna murvina drevesa, eno je ob Škrateljnovi hiši. “Murve pričajo o življenju v teh krajih nekoč, ko je tu cvetela sviloprejska panoga. Murve predstavljajo iztočnico za oživitev kulturne krajine, drevored bi se iz historičnega jedra Divače iztekal proti Divaškemu hribu in na staro rimsko cesto, kjer so še danes ponekod ohranjeni obcestni kantoni iz klesanega kamna,” pravi sogovornica.

V Divači je premalo pešpoti

V severnem delu Valenčičeva z omenjeno “vrtačo” oblikuje širši prostor, kjer se odvija glavnina vsakdanjega življenja, njegov del sta tudi obnovljena železniška postaja in nova avtobusna postaja, v južnem delu pa predvidi preplet udobnih pešpoti, namenjenih izključno pešcu. V tem delu naselja se pešpot izteče v območje novih enodružinskih hiš, potopljenih v avtentično kraško krajino. “Moje prizadevanje gre v smeri, da Divača ohrani in okrepi značaj majhnega kraškega mesteca, obvladljivega s strani pešca,” sklene Valenčičeva.

Toda namenska raba v osnutku novega občinskega prostorskega načrta kaže, da zarisani zazidalni načrti ne izhajajo iz svoje okolice oziroma vzorcev tradicionalne gradnje, temveč predvsem stremijo k takšni tipologiji pozidave, ki bo dosegla kar največjo možno izrabo zemljišča in temu primeren dobiček. “Če bi pri načrtovanju mesta vzeli za podlago njegove obstoječe prostorske posebnosti, bi zmanjšali stroške izvedbe in vzdrževanja,” navaja eno osnovnih načel dobrega urbanizma Valenčičeva.

LEA KALC FURLANIČ

---