Vreme nagaja bistriški vodi

Ob deževju, posebej dolgotrajnem, morajo krajani bistriške občine pitno vodo prekuhavati. To se v zadnjem času dogaja vse pogosteje, “kriva” pa je presežena vrednost motnosti vode, ki se pojavi ob deževjih. Rešitev bi bila nadgradnja sistemov filtracije vode. Ponekod pa tudi obnova vodovodnega sistema, saj so bili nekateri vodovodni sistemi zgrajeni pred več kot pol stoletja, zaradi njihove dotrajanosti pa se ponekod v tla izgubi tudi 40 odstotkov pitne vode. A za vse to je treba zagotoviti denar ...

ILIRSKA BISTRICA > “Kakovost pitne vode na vodovodnem sistemu Ilirska Bistrica je dobra. Problem se pojavi ob obilnih in dolgotrajnih deževjih, takrat je pitna voda pogosto motna, zato je velikokrat razglašen preventivni ukrep prekuhavanja,” je pogoste ukrepe prekuhavanja pitne vode na Bistriškem pojasnil direktor bistriškega komunalnega podjetja Igor Batista.

Ukrep prekuhavanja sicer razburja marsikaterega Bistričana. “Imamo gotovo eno izmed boljših voda v Sloveniji, zaloge vode so obilne in ne pomnim, da bi kdaj v preteklosti treba tako pogosto prekuhavati vodo iz pipe. Sedaj pa pogosto kupujemo kar ustekleničeno vodo, saj se tudi za prekuhavanje porabi veliko elektrike in za to ni vedno časa,” je prepričana Bistričanka.

Motna voda

Vendar dejstvo ostaja: ob obilnem, dolgotrajnem deževju, kratkotrajnih nalivih ali taljenju snega se zgodi, da motnost pitne vode na Bistriškem naraste nad mejno vrednost. “Ob ugotovljeni povečani motnosti pitne vode moramo v skladu s HACCP načrtom nemudoma razglasiti ukrep prekuhavanja pitne vode. Ta traja toliko časa, dokler motnost pitne vode ne pade pod mejno vrednost. Preden izvedemo preklic prekuhavanja pitne vode, pa je potrebno opraviti še mikrobiološko preskušanje pitne vode, ki v povprečju traja dva dni,” je navedel Batista.

Bistriški vodovodni sistem sicer s pitno vodo iz vodnega vira Bistrica oskrbuje več kot 90 odstotkov prebivalcev bistriške občine. Vodovodi in pripadajoči objekti so bili zgrajeni pred več kot 55 leti, nekateri pred 30 leti, pojasnjuje Batista. Zato so dotrajani in potrebni obnove ter rekonstrukcije. “Pravkar je bila opravljena analiza stanja vodovodnega omrežja z namenom določiti prioritetni vrstni red rekonstrukcij,” poudarja Batista. V mestu Ilirska Bistrica je bilo v zadnjih 20 letih sicer obnovljenih kar nekaj vodovodov po posameznih naseljih in ulicah. Zaradi dotrajanosti cevovodov pa bi bilo treba nujno obnoviti tudi vodovoda v Levstikovi ulici, v Gregorčičevi ulici, od Prešernove ulice do obvoznice, v Gubčevi ulici ter v Trnovski ulici, pravi Batista: “Zaradi starih in dotrajanih cevovodov so izven naselja Ilirska Bistrica zelo pogoste okvare in zato velike izgube pitne vode na vodovodu Visoki Kras, vodovodu Bistrica ter na Brkinskem vodovodu.”

Poročilo o ustreznosti pitne vode na Bistriškem za lansko leto, ki ga je izvedel NLZOH, sicer ugotavlja, da je priprava pitne vode vodovodnega sistema Ilirska Bistrica in Podstenjšek pomanjkljiva, saj se v času obilnih padavin motnost poveča. Priprava pitne vode je pomanjkljiva tudi na vodovodnih sistemih Kuteževo in Vrbica zaradi občasne prisotnosti koliformnih bakterij, neustrezna pa na vodovodnem sistemu Jablanica zaradi neskladnosti mikrobioloških parametrov po padavinah. Vodovodna sistema Podgraje in Trpčane priprave vode nimata. Pitna voda je mikrobiološko neskladna, zato jo je treba prekuhavati: v Podgrajah občasno, v Trpčane pa stalno, še ugotavljajo na NLZOH.

Nadgraditi filtracijo

A razlog za motnost vode ob deževju ne tiči v dotrajanosti vodovodnih sistemov. V Trpčanah, denimo, kjer za lokalni vodovod skrbi krajevna skupnost in ne bistriška komunala, imajo relativno nov vodovod, pa vseeno prihaja do motnosti vode ob deževju. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so celo ugotovili mikrobiološko neskladnost vzorcev pitne vode iz vodovodnega sistema Trpčane. Ukrep prekuhavanja pitne vode pa pri njih traja že več kot leto dni. “Voda bakterij nima več, ne vemo pa, zakaj prihaja do motnosti vode ob deževju. Kloriranje ni zaleglo, naslednji ukrep je čiščenje rezervoarja, na tem delamo sedaj,” je pojasnil Tadej Matko iz krajevne skupnosti Trpčane.

Tudi v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pojasnjujejo, da ob povečani motnosti vode dezinfekcija s kloriranjem ni dovolj učinkovita, zato upravljalec vodovodnega sistema razglasi ukrep prekuhavanja. “Na teh vodovodnih sistem je tako treba izboljšati pripravo pitne vode, jo nadgraditi s sistemom počasne filtracije (peščeni filtri, ultrafiltracija ...). Nato sledi naknadna dezinfekcija s pripravki na osnovi klora,” je povedala vodja enote za vode in tla NLZOH Nataša Sovič.

Rešitve tako za vodovodne sisteme, ki jih v občini upravljajo, iščejo tudi v bistriški komunali. “Želimo obvladovati pripravo pitne vode in uporabnikom zagotavljali neprekinjeno oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo tudi ob obilnih padavinah. A JP Komunala tega cilja sama ne more doseči. Z lastnico vodovodne infrastrukture občino Ilirska Bistrica potekajo dogovori, da skupaj poiščemo primerne rešitve in uporabnikom zagotovimo zdravstveno ustrezno pitno vodo ne glede na vremenske razmere,” pravi Batista.

In poudarja, da so tudi za obnovo vodovodnih sistemov že pridobili vso potrebno gradbeno dokumentacijo. “Treba je zagotoviti le ustrezne finančne vire za realizacijo.”

TINA M. VALENČIČ

---