Voda teče hitreje, kot so mislili

Ker podzemno pretakanje voda na krasu ne pozna državnih meja, so se strokovnjaki s slovenske in italijanske strani povezali pri raziskavah in oblikovali smernice za zaščito in usklajeno upravljanje čezmejnega vodonosnika Reka-Timava. Zbrani podatki so omogočili tudi izdelavo kart ranljivosti, ki so bistvene za določitev vodovarstvenih območij.

POSTOJNA > Kraški vodonosniki so vir pitne vode, vendar so obenem izredno občutljivi za onesnaževanje. Pristojne oblasti in vodovodna podjetja pa pogosto nimajo vzvodov in znanstveno-pravnih podlag, da bi lahko začrtali zaščitena območja. Odgovor tudi na te potrebe je bil čezmejni projekt Hydrokarst - Kraški vodonosnik kot strateški čezmejni vodni vir.

“V okviru projekta so bile izvedene številne raziskave, izvrtali smo tudi novo vrtino pri Štorjah, kjer smo izvedli sledilni poskus. Poleg tega so bile izvedene kemijske, biološke in izotopske analize, spremljanje nivojev, pretokov, temperature, električne prevodnosti na številnih točkah,” je naštela koordinatorka projekta na slovenski strani dr. Janja Kogovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, enega od partnerjev projekta.

“Dobili smo podatke, kako se pretakajo vode, kar je tudi osnova za sklepanje, kako se širi morebitno onesnaženje skozi kraški vodonosnik. To je osnovno znanje za načrtovanje varovanja,“ je poudarila Kogovškova.

Nekateri izsledki so raziskovalce tudi presenetili. Sledilo, ki so ga injicirali v Štorjah, se je že v 15 dneh pojavilo v Timavi. “Presenetljivo hitro za naše dosedanje poznavanje. Hitrost širjenja morebitnega onesnaženja s tega območja je ob podobnih hidroloških pogojih torej 75 metrov na uro, ob nekoliko višjih pretokih ob več padavinah malo prej, ob nižjih pa malo kasneje,” pojasnjuje Kogovškova.

Kljub pričakovanjem pa sledila niso zaznali v vodnem viru Klariči, od koder se s pitno vodo oskrbuje pet kraških občin in deloma štiri istrske. Nejasno zato ostaja tudi, kako preprečiti njegovo onesnaženje: “To je še odprto za nadaljnje raziskave. Kras je poln presenečenj. Več kot je meritev, več vemo, a nove meritve odprejo tudi nova vprašanja,“ je še dejala Kogovškova.

Partnerji v triletnem projektu, katerega zaključke so včeraj predstavili v Postojni, so bili Oddelek za matematiko in geoznanosti Univerze v Trstu, Geološki zavod Slovenije, Inštitut za raziskovanje Krasa Postojna, Kraški vodovod Sežana, tržaško komunalno podjete Acegas Aps, Služba za upravljanje z vodnimi viri dežele Furlanije - Julijske krajine in Nacionalni inštitut za biologijo. Projekt je bil vreden dober milijon evrov, sofinanciran je bil iz program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija.

Partnerji v triletnem projektu, katerega zaključke so včeraj predstavili v Postojni, so bili Oddelek za matematiko in geoznanosti Univerze v Trstu, Geološki zavod Slovenije, Inštitut za raziskovanje Krasa Postojna, Kraški vodovod Sežana, tržaško komunalno podjete Acegas Aps, Služba za upravljanje z vodnimi viri dežele Furlanije - Julijske krajine in Nacionalni inštitut za biologijo. Projekt je veljal milijon evrov, sofinanciran je bil iz program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija.

VERONIKA R. ŽENKO

---