Višje sodišče Rojca oprostilo

Ilirskobistriškega župana Emila Rojca je višje sodišče v Kopru oprostilo obtožbe poskusa kršitve enakopravnosti pri volitvah v državni svet leta 2012. Senat višjih sodnikov je namreč razsodil, da obtožba ni bila dovolj konkretizirana. Primer je tako pravnomočno zaključen, nesojeni kandidat za državnega svetnika Zlatko Jenko pa ne glede na razplet še vedno meni, da si je župan v tem primeru “samovoljno vzel pravico, da ne izvede volitev, ki so predpisane z zakonom in ustavo”.

Župan Emil Rojc je ocenil, da je šlo pri obtožbi, ki je v javnost 
prvič prišla pred lanskimi volitvami, za poskus njegove 
diskreditacije pred volitvami in zrežiran politični proces.  Foto: Leo Caharija
Župan Emil Rojc je ocenil, da je šlo pri obtožbi, ki je v javnost prvič prišla pred lanskimi volitvami, za poskus njegove diskreditacije pred volitvami in zrežiran politični proces.  Foto: Leo Caharija

ILIRSKA BISTRICA, KOPER > Ilirskobistriški župan Emil Rojc je bil letos spomladi na okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici obsojen na štiri mesece pogojne zaporne kazni z enoletno preizkusno dobo zaradi poskusa kršitve enakopravnosti.

Prvostopenjsko sodišče ga je spoznalo za krivega, ker da ni storil vsega, kar je bilo v njegovi moči, da bi zagotovil pravočasno in pravilno izvedbo kandidacijskih postopkov, občina pa je tako ostala brez kandidatov in elektorjev na volitvah v državni svet leta 2012.

Rojc oziroma njegov zagovornik je vložil pritožbo in z njo uspel. Višje sodišče v Kopru je namreč, kot se je Rojc pohvalil v plačani objavi za zadnje Notranjsko-primorske novice, nedavno razsodilo, da se obdolženi oprosti obtožbe, da “je poskušal z zlorabo uradnega položaja, zaradi razlike v družbenem položaju, prikrajšati drugega za človekovo pravico, ki je določena z zakonom in ustavo” ( za volilno pravico op. p).

Očitek nekonkretiziran

Višje sodišče je pritrdilo, da ravnanje obdolženca nima vseh znakov poskusa kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti. Očitek “zaradi razlike v družbenem položaju” namreč ni bil konkretiziran, saj iz opisa obtožb ni izhajalo, kakšen je družbeni položaj oškodovancev niti ali naj bi razlika v družbenem položaju oškodovancev obstaja v razmerju do obdolženca ali do drugih. Prav tako so višji sodniki zapisali, da niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja.

Tožilstvo premilo?

“V naši državi so bili oproščeni še hujši kriminalci in tajkuni, zakaj ne bi bil tudi on,” se je na oprostilno sodbo odzval nesojeni kandidat za državnega svetnika Zlatko Jenko, ki je podal kazensko ovadbo. Takšen razplet je po njegovem posledica dejstva, da se je državno tožilstvo pri pregonu oprlo zgolj na najmilejšo zadevo, torej nas sum kaznivega dejanja neenakopravnega obravnavanja. Ni pa tožilstvo obtožnega predloga razširilo tudi z drugimi kaznivimi dejanji v smislu neizvedbe volitev s strani uradne osebe.

“Izviri greh pa je bil na državnih organih, ki bi morali takoj, ko so videli, da župan ni izpeljal volitev, že po uradni dolžnosti sprožiti kazenski postopek,” je prepričan Jenko.

Spomnimo, da je bilo bistvo očitka Rojcu v tem, da je Občina Ilirska Bistrica namenoma zamudila rok za izvedbo glasovanja o kandidatih. Rojc je namreč preklical že razpisano redno sejo oziroma ni sklical zahtevane izredne seje, saj je bil, tako kot tudi oba podžupana, takrat menda upravičeno zadržan. V podaljšanjem roku, ki ga je za izvedbo volitev naložila volilna komisija, pa so bile volitve nato le izvedene, a jih je volilna komisija zavrnila zaradi napak v postopku – pri katerem župan ni sodeloval - ki jih ni bilo mogoče več odpraviti. Ilirskobistriški elektroji in kandidat so bili zato prikrajšani za sodelovanje na volitvah, to pa je vplivalo na ponovno izvolitev nekdanjega postojnskega župana Jerneja Verbiča za državnega svetnika. Zato so se pojavili namigi, da je bila v ozadju blokade volitev v Ilirski Bistrici politična trgovina s ciljem onemogočitve Jenkove izvolitve, kar pa je Rojc odločno zanikal in se vprašal, ali ni bilo nemara “umazane trgovine” prav v Jenkovem početju.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano